fbpx

»Policy Learning Lab« za kvaliteten prenos novih znanj do oblikovalcev politik

Verjetno se sprašujete kaj sploh je “Policy Learning Lab« oz. t.i. “PLL”?

Gre za interaktivne delavnice za izmenjavo znanj in izkušenj s predstavniki oblikovalcev politik na področju gospodarstva in inovativnosti. Pomurski tehnološki park je prvi takšen dogodek v okviru projekta CEUP 2030 organiziral v začetku tega meseca.

Nabor dobrih praks tehnoloških primerov smo predstavili predstavnikom ministrstev, ki so tako ali drugače povezani z vzpostavljanjem Strategije pametne specializacije in ukrepi za digitalno preobrazbo gospodarstva. V okviru projektnega partnerstva v Srednji Evropi smo identificirali 4 področja (t.i. CAMI4.0), kjer smo navedli nekaj primerov tehnoloških rešitev, ki bodo v prihodnje pomembno vplivali k uspešnosti tranzicije v digitalno družbo. Za kvalitetnejši prenos novih znanj do odločevalcev, bomo v projektu oblikovali trajnostne mreže (TIN= Trend & Innovation Network), kjer bodo pomembno vlogo igrali kompetentni partnerji na področju Poslovnih procesov (big data & sensors), avtomatizacije in robotizacije, pametnih/novih materialov in  umetne inteligence; k sodelovanju smo povabili slov. združenja, grozde, zbornice, SRIP-e in DIH-e, ki bodo s svojimi kompetencami tvorili glavno vsebino teh trajnostnih mrež.

S konkretnimi primeri uporabe (use case) želimo seznaniti odločevalce in oblikovalce politik glede najnovejših tehnologij in trendov, da bodo lažje usmerjali bodoče ukrepe spodbud v tovrstne tehnološke rešitve, trende ter orodja. Istočasno pa si želimo informacij s strani politik, njihovih preteklih izkušenj, trenutnih razmišljanj, okvirnih pogojev evropske komisije in predvsem razumevanje kritične mase  ponudbe, ki jo premore slovensko gospodarstvo in raziskovalna sfera. Oboji namreč že vidijo potenciale prenosa novih tehnologij v proizvodne procese, manjkajo pa jim določeni resursi, tako človeški, kot infrastrukturni ali/in finančni in deloma tudi ozaveščanje ciljne javnosti.

V okviru prvih srečanj nam je uspelo najti kompetentne sogovornike, ki so prisluhnili našim in izkušnjam naših partnerjev v Srednji Evropi, prav tako pa smo  s konkretnimi primeri uspeli zbuditi zanimanje, morda v nekaterih primerih tudi dodatno ozavestiti predstavnike ministrstev glede dobrih praks iz tujine in doma, ki bi lahko bistveno izboljšale multiplikatorje vloženih sredstev (javnih in privatnih).

Z veseljem ugotavljamo, da so predstavniki ministrstev zelo dobro informirani glede stanja in ponekod tudi glede ukrepov, prav tako vsi ugotavljamo, da se iz tovrstnih delavnic lahko zelo hitro obojestransko učimo in prispevamo k hitrejši preobrazbi gospodarstva. Naslednji podoben dogodek se načrtuje meseca februarja 2021, na katerem bomo vsled dodatnih znanj ponovno izmenjali izkušnje in primerjali, ali smo uspeli kaj od teh razmišljanj, znanj vgraditi v bodoče politike in delovanja. Projekt dejansko ponuja trajno obliko sodelovanja na področju izmenjave znanj in dobrih praks, primernih za uporabo tako v Sloveniji, kot tudi čezmejno. V okviru projekta stremimo zagotoviti platformo (PID= Policy Intelligence Dashboard) in opozorilnik na novosti (orodje Tech radar)  za izmenjavo znanja o trenutnem razvoju in pristopih k izzivom tehnologij CAMI4.0. Ta platforma bo omogočila dialog o podpori regionalni ali nacionalni politiki (uskladitev RIS3) in razpravo o širjenju dobrih tehnoloških praks; načrtovanih je 20 regijskih / nacionalnih in 4 nadnacionalni dogodki.

DIH2 – Izbranih 11 najboljših projektov za “odprtokodne” robotske rešitve v proizvodnji

Izbranih 11 najboljših mednarodnih projektov, ki z robotskimi rešitvami pomagajo proizvodnim podjetjem

V okviru 1. javnega poziva za t.i. TTE-je (Technology Transfer Experiment) je 26 konzorcijev z najbolj zanimivimi izzivi dobilo možnost, da predlagajo odprtokodne robotske rešitve v proizvodnji. V ožjem izboru smo imeli tudi en slovenski konzorcij, ki pa žal ni bil izbran za projektno sofinanciranje. Predstavniki našega konzorcija so priznali, da so se kar nekaj naučili in da bodo spet kandidirali na 2. Javni poziv (predvidoma junija 2021).

Da so tovrstni razpisi zahtevni pa potrjuje tudi dejstvo, da je sofinanciranje dobilo le 11 projektov (od planiranih 13), saj komisija ni spustila kriterijev za izbor. Faza realizacije za izbrane projekte se je začela junija in bo trajala predvidoma 10 mesecev, v tem času pa morajo projekti biti zaključeni. Več informacij o izbranih projektih najdete na tej povezavi: http://www.dih-squared.eu/open-call

Sicer smo bili Slovenci kar »množično« zastopani, saj je bilo izmed 89 prijav iz 26 držav, takih iz Slovenije kar 7. Skladno s politiko in priporočili EU komisije, programa Obzorje H2020 in projektnega partnerstva je realno pričakovati vsaj 1 uspešen projekt tudi iz Slovenije.

Projekt DIH2 pa ponuja tudi druge možnosti sodelovanja, poleg konzorcijev s TTE-ji, so tu tudi razpisi strokovnjakom iz različnih področij (etika, pravo in varnost podatkov), ker pa je eden od ciljev projekta tudi širjenje mreže DIH-ov in s tem ponudbe kompetenc vabimo tudi druge slovenske DIH-e, da se prijavijo na razpise za sodelovanje (poziv se bo ponovil vsaj 2x). Tako bomo DIH-i v Sloveniji dobili na razpolago nova orodja in razširili nabor svojih storitev  podjetjem, ki želijo »robotizirati« svoje proizvodne procese.

Več o možnostih sodelovanja: www.dih-squared.eu ali borut@p-tech.si .

Foto: https://www.picuki.com/media/2195174211535090005

Spodbude SPS-a za digitalno transformacijo podjetij

Slovenski podjetniški sklad je v petek, 14. avgusta 2020, objavil javni razpis Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D-C19).

Mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 5 zaposlenimi bodo lahko pridobila nepovratna sredstva v višini od 30.000 EUR do 100.000 EUR oz. bodo lahko sofinancirala upravičene stroške do največ 60 % s pomočjo katerih si bodo lahko zagotovila tehnično opremljenost in digitalno transformacijo ključnih proizvodnih in poslovnih procesov.

Gre za dvoletni razpis za obdobje 2020-2021, ki bo odprt do 15. 1. 2021 oz. do porabe sredstev. Skupno je za razpisanih 15 mio EUR sredstev. Do prijave na razpis so upravičeni projekti iz obeh kohezijskih regij.

V okviru razpisa se bodo sofinancirala podjetja, ki bodo uvajala:

*** digitalno transformacijo ključnih proizvodnih in poslovnih procesov:

  • izboljšave izkušnje kupca,
  • učinkovito zbiranje, obdelavo in vizualizacijo podatkov,
  • razvoj procesov in digitalnih rešitev za podporo poslovanja,
  • vpeljava digitalnih poslovnih modelov in procesov,
  • razvoj digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest,
  • kibernetsko varnost in
  • industrija 4.0.

*** pri tem pa izboljšala tehnično opremljenost:
programska in/ali strojna oprema, ki omogoča digitalno poslovanje in proizvodnjo.

Prijavijo se lahko mikro, mala in srednje velika podjetja, ki:

  • imajo na dan oddaje vloge najmanj 5 zaposlenih;
  • se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so registrirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali zadruge;
  • imajo ob oddaji vloge pripravljen AKCIJSKI NAČRT za izvedbo digitalne transformacije na naslednjih ključnih področjih (izkušnje kupca, podatkovna strategija, procesi in digitalne rešitve za podporo poslovanja, digitalni poslovni modeli, produkti in storitve, strategija razvoja digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest, kibernetska varnost, industrija 4.0);
  • bodo izvedla digitalno transformacijo najkasneje do 30. 9. 2021, pri čemer se projekt ne sme pričeti pred 12. 3. 2020.

Obvezno sodelovanje zunanjega strokovnjaka pri izvedbi digitalne transformacije podjetja
Pri doseganju ciljev razpisa bo:

  • obvezno sodelovanje z zunanjim strokovnjakom za izvedbo digitalne transformacije, ki ga podjetja izberejo iz seznama, ki je objavljen na spletni strani Digitalnega inovacijskega stičišča (https://dihslovenia.si/catalog). Cilj sodelovanja je pridobitev ustreznega strokovnjaka, ki bo nudil pomoč podjetju v obliki svetovanja, prenosa znanja in izkušenj, nadgradnje kompetenc, spodbujanja vseh aktivnosti, ki jih potrebuje podjetje, da uspešno izvede digitalno transformacijo,
  • aktivna vloga tako strokovnjaka kot podjetja; svetovanje se izvaja na tistih področjih izvajanja digitalne transformacije, ki jih podjetje opredeli skupaj s strokovnjakom. Strokovnjak ni samo svetovalec, temveč aktivno sodeluje pri implementaciji sprejetih odločitev in dogovorjenih dejavnosti.

Podjetja, ki izpolnjujejo tudi ostale pogoje javnega razpisa, lahko vlogo oddajo na SPS na naslednje prijavne roke:

  • 8. 9. 2020, 15. 11. 2020 in 15. 1. 2021.

Postopek odobritve:

Vse podrobnejše informacije o javnem razpisu P4D – C19 in oddaji vloge najdete na spletni strani SPS-a: https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi?view=tender&id=111 in v Ur. l. RS št. 110/2020.

 

Razpis za likvidnostna posojila MSP-jem na problemskih in obmejnih območjih

Aktualni razpisi Slovenskega regionalno razvojnega sklada

za likvidnostna posojila MSP-jem na problemskih in obmejnih območjih

ter dolgoročna posojila za investicijske projekte s področja kmetijstva

  1. Kot protikoronski ukrep za ohranjanje gospodarske aktivnosti za podjetja vseh dejavnosti in za velikostne skupine MSP (mikro, mala in srednja podjetja) je Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice v petek, 31.07.2020 v Uradnem listu RS, št. 107/2020 in na svoji spletni strani, regionalnisklad.si, objavil javni razpis B1 za brezobrestne kredite v višini od 5.000 Eur do 50.000 Eur, ročnost 5 let, moratorij do 6 mesecev, zavarovanje kredita zgolj z menicami, brez stroškov odobritve, brezplačno vodenje kredita.

Upravičeni stroški: vlaganja v obratna in v osnovna sredstva od 1. feb. 2020.

Upravičeno območje: t.i. problemska in obmejna problemska območja  (93 občin v okvirno 20 kilometrskem obmejnem pasu Slovenije; * glej priloženi seznam).

Prijava: elektronska, preko aplikacije www.r-sklad.si, 2 razpisna roka: 24. avg. in 9. okt. 2020.

Informacije na www. regionalnisklad.si, tel. pojasnila 01-836-19-53 (v času uradnih ur od 9. do 12. ure ter ob sredah še med 14. in 15. uro) oziroma na naslovu info@regionalnisklad.si.

 

  1. Javni razpis za dodeljevanje posojil za investicije projekte v primarni kmetijski pridelavi – A1 (Ur. list RS, št. 107/2020 z dne 31. 7. 2020) nudi ugodna dolgoročna posojila do 500.000,00 EUR za gradnjo, nakup ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev, po sklopu, ki ne vsebuje elementov državne pomoči, pa tudi za nakup kmetij, nakup zemljišč in živali ter za urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov. Po tem razpisu je na razpolago v višini 3.000.000,00 EUR. Doba vračanje je do 15 let, obrestna mera pa se giblje med Euribor (trimesečni) s pribitkom od 0,50% letno do 0,90% letno za sklop 1, ki vsebuje elemente državne pomoči, za sklop 2, ki ne vsebuje elementov državne pomoči, pa je obrestna mera v višini veljavne državne referenčne obrestne mere s pribitkom od 0,10% letno do 0,50% letno.

 

Hkrati ima Sklad v izvajanju še sledeče javne razpise:

  • Javni razpis za obratna sredstva v primarni kmetijski pridelavi – A1 (Ur. l. RS, št. 65/2020). Razpisanih je 3.000.000 EUR likvidnostnih posojil za obratna sredstva na področju primarne kmetijske pridelave za blaženje negativnih posledic epidemije s koronavirusom na območju Republike Slovenije.
  • Javni razpis za ugodna posojila za nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč – A2 (Ur. l. RS, št. 69/2019, 35/2020 in 101/2020). Razpisanih je 3.000.000,00 za nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč po obrestni meri ROM + pribitek od 0,10% letno do 0,50% letno in zavarovanje samo s predmetom nakupa.
  • Javni razpis za dodeljevanje posojil za pred-financiranje projektov neprofitnih organizacij – PF1 (Ur. l. RS, št. 93, 3. 7. 2020) ter Javni razpis za dodeljevanje posojil za pred-financiranje podjetniških projektov – PF3 (Ur. l. RS, št. 93, 3. 7. 2020). Oba razpisa sta namenjena za premostitveno financiranje za izvedbo projektov, ki so že prejela odobrena evropska sredstva. Gre za pomemben in potreben ukrep, povezan z uspešnim črpanjem evropskih sredstev in izvedbo projektov, ki so sicer pridobila evropski finančni vir, vendar morajo pred končnim prejetjem le-tega zagotoviti premostitvena sredstva. Hkrati ima Sklad v pripravi javni razpis za dodeljevanje posojil za pred-financiranje projektov kmetijskih gospodarstev – PF2, ki bo objavljen predvidoma do konca meseca avgusta 2020.

 

Prijava na razpise Sklada je po novem elektronska, preko aplikacije www.r-sklad.si, vse informacije o razpisih pa so tudi na spletni strani sklada, www.regionalnisklad.si.

*seznam občin upravičenih območij za Javni razpis za dodeljevanje likvidnostnih posojil na problemskih in obmejnih problemskih območjih – B1 (Ur.l.RS, št. 107/2020 z dne 31.7.2020)

Ajdovščina, Apače, Bistrica ob Sotli, Bohinj, Bovec, Brda, Brežice, Cankova, Cerkno, Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Divača, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Dornava, Dravograd, Gorje, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kobilje, Kočevje, Komen, Kostanjevica na Krki, Kostel, Kozje, Kranjska Gora, Kungota, Kuzma, Lendava, Loška dolina, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Makole, Metlika, Mežica, Miren – Kostanjevica, Moravske Toplice, Muta, Ormož, Osilnica, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Poljčane, Postojna, Preddvor, Prevalje, Puconci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Renče – Vogrsko, Ribnica na Pohorju, Rogaška Slatina, Rogašovci, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sežana, Slovenj Gradec, Solčava, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveti Tomaž, Šalovci, Šentjernej, Šmarje pri Jelšah, Tišina, Tolmin, Tržič, Velika Polana, Videm, Vipava, Vuzenica, Zavrč, Žetale, Žirovnica, Radeče, Trbovlje, Hrastnik.