Krožno gospodarstvo v praksi: manj odpadkov, več vrednosti
Leto 2026 za mala in srednje velika podjetja predstavlja obdobje intenzivnih sprememb. Evropski zeleni dogovor, nove zahteve glede trajnostnega poročanja in višji stroški energije ter surovin spreminjajo pogoje poslovanja v skoraj vseh panogah. Linearni model gospodarstva, ki temelji na načelu »vzemi, proizvedi, zavrzi«, postaja vse manj učinkovit in vse bolj tvegan. Podjetja se zato usmerjajo v krožno gospodarstvo, ki omogoča učinkovitejšo uporabo virov, zmanjševanje stroškov in dolgoročno konkurenčnost.
Krožno gospodarstvo temelji na treh ključnih načelih. Prvo načelo je odpravljanje odpadkov in onesnaževanja že v fazi načrtovanja izdelkov in procesov. Drugo načelo temelji na ohranjanju materialov in izdelkov v uporabi čim dlje. Tretje načelo pa poudarja obnavljanje naravnih sistemov in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Ključni element krožnega gospodarstva je dizajn, saj prav razvoj izdelkov določa možnosti popravil, ponovne uporabe in recikliranja materialov (Ellen MacArthur Foundation, 2024).
Za mala in srednje velika podjetja krožno gospodarstvo ni zgolj okoljska usmeritev, temveč poslovna strategija. Podjetja lahko zmanjšajo stroške proizvodnje, povečajo odpornost dobavnih verig ter razvijejo nove izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo. Vse pomembnejša postaja tudi skladnost z evropsko regulativo, ki spodbuja razvoj trajnostnih in krožnih poslovnih modelov (Evropska komisija, 2024).
Načela krožnega gospodarstva
Krožno gospodarstvo temelji na sistemskem pristopu k upravljanju virov. Njegov namen ni zgolj zmanjšanje količine odpadkov, temveč ohranjanje vrednosti materialov skozi celoten življenjski cikel izdelka. Takšen pristop zmanjšuje potrebo po novih surovinah in spodbuja razvoj trajnostnih poslovnih modelov.
Prvo načelo krožnega gospodarstva je preprečevanje nastajanja odpadkov. Podjetja lahko to dosežejo z optimizacijo proizvodnje, zmanjšanjem izgub materiala in uporabo trajnejših surovin. Posebno pomembna je faza razvoja izdelka, saj odločitve pri načrtovanju določajo večino njegovega okoljskega vpliva in možnosti nadaljnje uporabe materialov (Ellen MacArthur Foundation, 2024).
Drugo načelo vključuje podaljševanje življenjske dobe izdelkov in materialov. Podjetja razvijajo izdelke, ki jih je mogoče popravljati, nadgrajevati ali ponovno uporabiti. Vedno bolj pomembni postajajo tudi storitveni modeli, kot so najem opreme, vračljiva embalaža in obnovljeni izdelki. Takšni modeli zmanjšujejo potrebo po novih surovinah ter ustvarjajo stabilnejše prihodke podjetij.
Tretje načelo poudarja regeneracijo narave. Podjetja uvajajo obnovljive vire energije, zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in povečujejo uporabo recikliranih ter biološko razgradljivih materialov. Evropska unija s svojimi politikami spodbuja prehod v krožno gospodarstvo predvsem zaradi zmanjšanja okoljskih pritiskov in večje strateške neodvisnosti pri oskrbi s surovinami (Evropska komisija, 2024).
Poslovne prednosti za MSP
Krožno gospodarstvo malim in srednje velikim podjetjem prinaša pomembne poslovne koristi. Največji učinki se kažejo pri zmanjševanju stroškov, ustvarjanju novih prihodkov in večji odpornosti poslovanja.
Optimizacija uporabe surovin in energije podjetjem omogoča pomembne finančne prihranke. Podjetja, ki zmanjšujejo količino odpadkov in izboljšujejo učinkovitost proizvodnje, lahko zmanjšajo stroške materialov tudi za 20 do 30 odstotkov. Pomembne prihranke omogočajo tudi energetsko učinkoviti procesi in uporaba sekundarnih surovin (Evropska komisija, 2019).
Krožni poslovni modeli ustvarjajo tudi nove prihodke. Podjetja razvijajo izdelke iz recikliranih materialov, storitve popravil in modele ponovne uporabe izdelkov. Takšni pristopi omogočajo dostop do novih trgov in kupcev, ki vse bolj iščejo trajnostne izdelke. Poleg tega krožni modeli povečujejo dodano vrednost in izboljšujejo diferenciacijo podjetij na trgu.
Pomembna prednost krožnega gospodarstva je zmanjševanje tveganj v dobavnih verigah. Nihanja cen surovin in motnje v globalni logistiki predstavljajo velik izziv za MSP. Podjetja, ki uporabljajo lokalne ali reciklirane materiale, so manj odvisna od mednarodnih trgov in lažje obvladujejo stroške poslovanja.
Evropska regulativa dodatno pospešuje prehod v krožno gospodarstvo. Uredba Ecodesign for Sustainable Products Regulation uvaja strožje zahteve glede trajnosti, popravljivosti in reciklabilnosti izdelkov. Podjetja, ki se bodo pravočasno prilagodila novim zahtevam, bodo lažje ohranila dostop do evropskega trga in izboljšala konkurenčnost (Evropska komisija, 2024).
Orodja za implementacijo krožnih modelov
Uvajanje krožnega gospodarstva zahteva strukturiran pristop. Mala in srednje velika podjetja pri tem pogosto uporabljajo praktična orodja za analizo poslovnih procesov in materialnih tokov.
Med najbolj uporabnimi orodji je Sustainable Business Model Canvas (Business Model Generator (BMG) – b2greenhub.eu, razvito v okviru Interreg projekta Greene 4.0), ki predstavlja nadgradnjo klasičnega poslovnega modela. Orodje podjetjem omogoča analizo materialnih tokov, vplivov na okolje, partnerstev in možnosti za razvoj krožnih rešitev. Posebej uporabno je za podjetja v gradbeništvu, elektroniki, prehranski industriji in industriji plastike.
V gradbeništvu so ključni ponovna uporaba gradbenih materialov, modularna gradnja in podaljševanje življenjske dobe objektov. V elektroniki postajajo pomembni popravljivost izdelkov, vračanje naprav in recikliranje komponent. Prehranska podjetja se osredotočajo na zmanjševanje izgub hrane ter uporabo trajnostne embalaže, medtem ko podjetja v plastični industriji razvijajo rešitve za recikliranje in uporabo sekundarnih materialov.
Pomemben korak pri uvajanju krožnih modelov je analiza materialnih tokov. Podjetje mora natančno poznati količine uporabljenih surovin, nastanek odpadkov in možnosti ponovne uporabe materialov. Šele na podlagi teh podatkov lahko učinkovito načrtuje nadaljnje izboljšave.
Velik pomen ima tudi sodelovanje med podjetji. Krožno gospodarstvo temelji na povezovanju različnih deležnikov, saj lahko odpadni tok enega podjetja predstavlja vhodni material za drugo podjetje. Takšni modeli sodelovanja zmanjšujejo stroške in povečujejo učinkovitost uporabe virov (Evropska komisija, 2019).
Primeri slovenskih podjetij
Slovenska podjetja že uspešno uvajajo krožne poslovne modele v različnih panogah. Njihovi primeri dokazujejo, da krožno gospodarstvo prinaša konkretne poslovne učinke.
Acies Bio razvija biotehnološke rešitve za trajnostno proizvodnjo in predelavo materialov. Podjetje sodeluje pri razvoju encimskih rešitev za razgradnjo plastike ter razvoju naprednih bioproizvodnih procesov z nižjim okoljskim vplivom (GlobeNewswire, 2025).
Ekomineral deluje na področju predelave mineralnih odpadkov in uporabe sekundarnih surovin v gradbeništvu. Podjetje zmanjšuje količine odpadkov ter razvija nove materiale iz že uporabljenih virov.
AquafilSLO razvija modele recikliranja sintetičnih materialov in ponovno uporabo odpadnih vlaken v proizvodnji novih izdelkov. Takšni pristopi zmanjšujejo potrebo po primarnih surovinah in povečujejo kroženje materialov v industriji (AquafilSLO, 2026)
Kansai Helios uvaja trajnostne pristope pri razvoju premazov in kemičnih izdelkov. Podjetje zmanjšuje uporabo nevarnih snovi ter izboljšuje učinkovitost proizvodnih procesov z namenom zmanjšanja okoljskega vpliva (KANSAI Helios, 2026)
Primeri iz tujine
Podjetje Fairphone predstavlja enega najbolj znanih primerov krožnega gospodarstva v industriji elektronike. Podjetje razvija modularne pametne telefone, ki omogočajo enostavno popravilo, menjavo posameznih komponent in podaljšanje življenjske dobe izdelka. Takšen pristop zmanjšuje količino elektronskih odpadkov ter spodbuja uporabo recikliranih in etično pridobljenih materialov. Povprečna življenjska doba naprav Fairphone presega pet let, kar je bistveno več od povprečja v industriji pametnih telefonov (Fairphone, 2024).
Podjetje Patagonia velja za enega pionirjev krožnih poslovnih modelov v tekstilni industriji. S programom Worn Wear podjetje spodbuja popravilo, ponovno uporabo in nadaljnjo prodajo rabljenih oblačil. Program omogoča podaljšanje življenjske dobe tekstilnih izdelkov in zmanjšuje potrebo po novi proizvodnji. Leta 2025 je podjetje popravilo več kot 170.000 izdelkov in ponovno prodalo več kot 200.000 kosov oblačil (Patagonia, 2026).
TerraCycle razvija sisteme za recikliranje težko predelovalnih odpadkov, kot so embalaža hrane, kozmetični izdelki in industrijski materiali. Podjetje sodeluje z velikimi blagovnimi znamkami pri razvoju vračljive embalaže in modelov ponovne uporabe. Njihova platforma Loop temelji na večkratni uporabi embalaže in zmanjševanju odpadkov pri vsakodnevnih izdelkih široke potrošnje (TerraCycle, 2026).
Podjetje Interface deluje na področju proizvodnje talnih oblog in velja za pomemben primer krožne transformacije v proizvodni industriji. Podjetje uporablja reciklirane materiale, uvaja modele »izdelek kot storitev« ter razvija programe vračanja in recikliranja starih talnih oblog. Posebej znan je projekt Net Works, v okviru katerega podjetje uporablja odpadne ribiške mreže kot surovino za proizvodnjo novih izdelkov (Interface, 2025).
Zaključek
Krožno gospodarstvo postaja ena ključnih poslovnih usmeritev za mala in srednje velika podjetja v letu 2026. Naraščajoči stroški surovin, energetska negotovost in evropska regulativa spreminjajo pogoje poslovanja v vseh sektorjih. Podjetja, ki bodo pravočasno uvedla krožne poslovne modele, bodo lažje ohranila konkurenčnost in dolgoročno stabilnost.
Pomemben prvi korak je analiza materialnih tokov in prepoznavanje možnosti za zmanjševanje izgub. Orodja, kot je Sustainable Business Model Canvas, podjetjem omogočajo sistematičen pregled poslovnih procesov in razvoj krožnih rešitev. Ključno vlogo ima tudi sodelovanje med podjetji, saj krožno gospodarstvo temelji na povezovanju različnih deležnikov v dobavni verigi.
Krožno gospodarstvo zato ni zgolj okoljska usmeritev, temveč sodoben poslovni model, ki omogoča nižje stroške, nove prihodke in večjo odpornost podjetij. Podjetja, ki bodo začela uvajati krožne prakse danes, bodo v prihodnjih letih uspešnejša na evropskem trgu.
Seznam virov
Ellen MacArthur Foundation. 2024. Circular Economy Principles. Dostopno na:
Circular Economy Principles – Ellen MacArthur Foundation
Evropska komisija. 2024. Ecodesign for Sustainable Products Regulation. Dostopno na:
Ecodesign for Sustainable Products Regulation – European Commission
Evropska komisija. 2019. Report on the implementation of the Circular Economy Action Plan. Dostopno na:
Circular Economy Action Plan Report – European Commission
Evropska komisija. 2015. Factsheets on the Circular Economy. Dostopno na:
Factsheets on the Circular Economy – European Commission
AquafilSLO. 2026. Towards circular economy. Dostopno na: Our values and Sustainable Development Goals | Aquafil
KANSAI Helios. 2026. Podnebje in okolje. Dostopno na: Podnebje in okolje | KANSAI HELIOS Slovenija d.o.o.
GlobeNewswire. 2025. Acies Bio expands biomanufacturing capacity. Dostopno na:
GlobeNewswire – Acies Bio
SRIP Krožno gospodarstvo. 2026. Primeri krožnih praks v Sloveniji. Dostopno na:
SRIP Krožno gospodarstvo
Fairphone. 2024. The one that lasts. Dostopno na: Fairphone | Official Website
Patagonia. 2026. The Climate Crisis Is Our Business. Dostopno na: Climate Goals – Patagonia.
TerraCycle. 2026. Recycle the unrecyclable with TerraCycle. Dostopno na: Discover our recycling process · TerraCycle
MDPI Sustainability. 2020. Modern Circular Economy: Corporate Strategy, Supply Chain, and Industrial Symbiosis. Dostopno na:
MDPI Circular Economy Study
CE Grow Circular. 2025. Examples of Circular Recovery Models. Dostopno na:
CE Grow Circular Examples
Interface. 2025. Sustainablity. Dostopno na: Our Climate Commitment & Sustainability Overview | Interface
- maj, 2026
Pripravila: Nuša Lisjak, podjetniški mentor
Projekt »JR Podporno okolje 2026 – 2029«
SPOT Pomurje – partner Pomurski tehnološki park
