fbpx

Digitalna orodja za optimizacijo poslovnih procesov

DIGITALNA ORODJA ZA OPTIMIZACIJO POSLOVNIH PROCESOV

Vstop v digitalno transformacijo ni več le možnost, temveč nujnost za podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in se prilagoditi nenehno spreminjajočemu se poslovnemu okolju. Digitalna transformacija zajema širok spekter sprememb, ki se dotikajo vseh vidikov poslovanja, od upravljanja s kadri in marketinga do proizvodnje in upravljanja zalog. Ključno vprašanje, ki si ga morajo postaviti podjetja, ni več ˝Ali naj se lotimo digitalne transformacije?˝ temveč ˝Kako naj se lotimo digitalne transformacije?˝.

Digitalna transformacija ni le preprosto prehajanje iz uporabe tradicionalnih metod in procesov v digitalne. Gre za celovito preobrazbo poslovnih praks in kulture, ki temelji na izkoriščanju digitalnih tehnologij za izboljšanje učinkovitosti, inovacij ter ustvarjanje novih poslovnih priložnosti. To pomeni vpeljavo naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari (IoT), analitika podatkov, oblak, avtomatizacija procesov in še mnogo več.

Koristi digitalne transformacije za podjetja so velike in sicer podjetje poveča učinkovitost in optimizacijo svojih poslovnih procesov, izboljša prilagodljivost na trgu, boljše razume potrebe in želje strank ter spodbuja razvoj novih produktov, storitev in poslovnih modelov, ki podjetju omogoča izstopanje iz množice konkurentov.

Digitalizacija poslovnih procesov je ključna za uspeh podjetij v današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Podjetjem je na voljo široka paleta digitalnih orodij in platform, ki podjetjem omogočajo avtomatizacijo, optimizacijo in boljše upravljanje njihovih poslovnih procesov. Raziskali bomo trenutno najboljša digitalna orodja za digitalizacijo poslovnih procesov in kako lahko podjetja izkoristijo njihov potencial za izboljšanje svojega poslovanja.

  • Salesforce je vodilna platforma za upravljanje odnosov s strankami (CRM), ki podjetjem omogoča sledenje prodajnim priložnostim, upravljanje stikov s strankami, izvajanje marketinških kampanj in analizo prodajnih podatkov. S svojimi naprednimi funkcijami in prilagodljivostjo je Salesforce odlična izbira za podjetja vseh velikosti in panog.
  • Microsoft 365 je celovita platforma, ki vključuje široko paleto orodij, kot so Outlook, Word, Excel, Powerpoint in Teams. Omogoča podjetjem enostavno komuniciranje, sodelovanje, upravljanje dokumentov in organizacijo opravil na enem mestu.
  • Google workspace je še ena odlična možnost za podjetja, ki iščejo celovito rešitev za komunikacijo in sodelovanje. Vključuje orodja, kot so Gmail, Google Drive, Google Docs, Google Sheets in Google Meet, ki omogočajo sodelovalno delo v realnem času in enostavno upravljanje dokumentov v oblaku.
  • Slack je priljubljeno orodje za komunikacijo in sodelovanje v podjetjih, ki omogoča enostavno pošiljanje sporočil, ustvarjanje kanalov za projektne skupine, deljenje datotek in integracijo s številnimi drugimi aplikacijami.
  • Trello je enostavno orodje za upravljanje projektov, ki uporablja sistem vizualnih plošč, kartic in seznamov. Omogoča organizacijo nalog, slednje napredku projektov in sodelovanje med člani ekipe na pregleden način.
  • Zoom je priljubljeno orodje za virtualne sestanke, videokonference in spletno sodelovanje. Omogoča enostavno organizacijo virtualnih sestankov, deljenje zaslona in sodelovanje na daljavo.
  • HubSpot je celovita platforma za marketing, prodajo in storitve za stranke, ki podjetjem omogoča upravljanje marketinških kampanj, sledenje prodajnim priložnostim, avtomatizacijo komunikacije s strankami in analizo rezultatov.
  • Asana je orodje za upravljanje projektov, ki omogoča organizacijo nalog, določanje rokov, sledenje napredku in sodelovanje med člani ekipe na pregleden način.
  • QuickBooks je priljubljeno orodje za računovodstvo in finančno upravljanje, ki omogoča enostavno sledenje prihodkov, izdatkov, obračunavanje računov in upravljanje s financami podjetja.
  • Zendesk je orodje za upravljanje storitve za stranke, ki omogoča sledenje in upravljanje vprašanj, pritožb, zahtevkov in odzivov strank prek več kanalov komunikacije.

Navedena digitalna orodja so le nekaj primerov, ki jih podjetja lahko uporabijo za izboljšanje svojih procesov, povečanje učinkovitosti in boljše zadovoljstvo strank. Pomembno je izbrati orodja, ki najbolje ustrezajo potrebam in ciljem posameznega podjetja ter omogočajo integracijo z obstoječimi sistemi in tehnologijami.

Integracija digitalnih orodij za rast in financiranje digitalne transformacije

Seveda pa digitalizacija zahteva tudi vire financiranja. Z namenom olajšanja tega prehoda, je Evropska komisija pripravila program politike za digitalno desetletje do leta 2030, ki določa cikel sodelovanja za doseganje skupnih splošnih in posamičnih ciljev. Okvir upravljanja temelji na letnem mehanizmu sodelovanja med Komisijo in državami članicami. Program usmerja digitalno preobrazbo Evrope na področja znanja in spretnosti, digitalno preobrazbo podjetij, varno in trajnostno digitalno infrastrukturo in na digitalizacijo javnih storitev. Komisija je začela izvajati sveženj ukrepov za podporo evropskih zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij pri razvoju zaupanja vredne umetne inteligence, ki spoštuje vrednote in pravila EU.

Kot ključna pobuda Evropske unije za spodbujanje inovacij v digitalnem sektorju ter podporo digitalni transformaciji je bilo oblikovano evropsko digitalno inovacijsko stičišče (DIGI.SI). DIGI.SI predstavlja pomembno iniciativo v okviru Evropske unije, ki si prizadeva za spodbujanje inovacij v digitalnem sektorju ter podporo digitalni transformaciji evropskega gospodarstva. Glavni cilj je ustvariti odprto, vključujoče in povezano okolje za inovacije v digitalnih tehnologijah ter spodbujati sodelovanje med različnimi deležniki, vključno z gospodarstvom, akademskim sektorjem, raziskovalnimi institucijami in javnimi organi. Tehnologije, ki jih ponuja DIGI.SI so umetna inteligenca, visokozmogljivo računalništvo, kibernetska varnost, tehnologija veriženja blokov, masovni podatki, internet stvari, virtualna in obogatena resničnost in robotika.

Cilji DIGI.SI so predvsem:

  • spodbujanje inovativnih digitalnih rešitev,
  • podpora start up podjetjem in MSP-jem,
  • sodelovanje in partnerstva in
  • podpora digitalni transformaciji.

Aktivnosti in programi, ki izvaja DIGI.SI in so koristna za podjetja so:

  1. Finančna podpora inovativnim projektom – ponuja različne programe financiranja in subvencij za inovativne digitalne projekte ter podjetja, ki razvijajo in uvajajo nove digitalne rešitve na trg.
  2. Mreženje in dogodki – organizira različne dogodke, konference in delavnice za izmenjavo znanja, izkušenj ter za ustvarjanje partnerstev in mreženje med deležniki digitalnih inovacij.
  3. Mentorstvo in podpora – zagotavlja mentorstvo, svetovanje in podporo za startup podjetja ter MSP-je, ki potrebujejo pomoč pri razvoju in uveljavitvi svojih digitalnih inovacij.
  4. Dostop do raziskovalnih dosežkov – omogoča dostop do najnovejših raziskovalnih dosežkov in tehnoloških inovacij, ki jih lahko podjetje implementira v svoje poslovanje ter tako poveča konkurenčno inovativnost podjetja.

V kolikor bi se želeli pridružiti DIGI.SI se je potrebno najprej registrirati  ter na ta način vstopiti v DIGI ekosistem, kjer lahko podjetje sodeluje kot ponudnik IKT tehnologij ali kot uporabnik njihovih storitev.

Na DIGI.SI so navedeni tudi aktualni in prihajajoči razpisi za podjetja na področju digitalne transformacije.

GreenPulse 5.0: Primeri dobrih praks ponudnikov inovativnih digitalnih rešitev v proizvodnji

Eno od inovativnih podpornih orodij pa se razvija tudi v Pomurskem tehnološkem parku. V okviru projekta GREENE 4.0, ki se izvaja v okviru programa Interreg Srednja Evropa, se namreč razvija platforma GreenPulse 5.0, katere misija je spodbujati trajnostno gospodarsko rast, inovacije ter promovirati družbeno blaginjo s podporo razvoju digitalnim, zelenim in družbenim inovacijam v dinamičnem ekosistemu mladih inovatorjev, star-up podjetij, raziskovalnih institucij ter MSP in večjih podjetij.

GreenPulse 5.0 je namenjen proizvodnim podjetjem v Sloveniji in širše, s ciljem olajšati njihov zeleni prehod s pomočjo digitalnih tehnologij in specializirane strokovne podpore. Osredotoča se na rešitve Industrije 5.0 s tem podjetja pripravlja na prihajajočo industrijsko ter digitalno revolucijo. Platforma je zasnovana na treh osrednjih stebrih: digitalizacija, trajnost in človeško usmerjen pristop.

V sklopu platforme GreenPulse 5.0 predstavljamo sedem ponudnikov inovativnih rešitev/orodij kot primere dobrih praks, ki pomagajo soustvarjati boljšo prihodnost ter vam lahko pomagajo pri digitalni transformaciji poslovnih procesov vašega podjetja.

Podjetje Arctur d.o.o. je razvilo orodje AAT za avtomatiziran postopek ocenjevanja, ki je primeren ne glede na zahtevnost teme in uporaben v vsakem sektorju. Pomuja možnost prilagojenih priporočil za posameznega ocenjevalca, omogoča modeliranje odločanja na podlagi več indikatorjev ter napredno, a zelo enostavno analizo rezultatov ocenjevanja.

Podjetje SNEP d.o.o. je razvilo 3D digitalni dvojček v realnem času, ki omogoča upravljanje objektov in sredstev, energije, spremljanje ogljičnega odtisa in OEE, ESG.

Podjetje DSI Expert d.o.o. je razvilo napredno platformo za pametne tovarne i4Cube, ki vključuje sistem za upravljanje proizvodnje Smart MES, ki omogoča planiranje in terminiranje proizvodnje ter vzdrževanja in podroben vpogled v stanje operacij v proizvodnem procesu. S sistemom Smart MES podjetje digitalizira in poveže vse nivoje oz. delovna mesta v proizvodnji. Omogoča enostavno sledenje posameznemu naročilu od ustvarjenih delovnih nalogov in načrtovanih operacij do izvedbe del na posameznem stroju.

Podjetje Dat Darko Toplak s.p. ponujajo serijo specialnih rešitev s področja industrije 4.0, posebej primernih za mala in srednja (proizvodna) podjetja. Info-digital prevzema celovit projektni management, ki podjetjem pomaga najti, izbrati in uvsti ustrezna digitalna orodja in rešitve, preko katerih se lahko sproži proces digitalne transformacije, vključujoč trajnostni in ekološki vidik preobrazbe.

Podjetje PRIOT d.o.o. je razvilo platformo PRIOT Connected Canvas, ki omogoča integracijo in sinhronizacijo različnih podatkovnih virov v proizvodnih podjetjih v realnem času. To omogoči, da nudijo številne funkcionalnosti, med katerimi so trenuten pregled v obratovanje proizvodnje, prediktivno vzdrževanje (TPM), izračunavanje KPI kazalnikov za posamezne stroje, avtomatizirano kontrolo kakovosti in generiranje poročil po industrijskih standardih ter opozorila o morebitnih okvarah in nepravilnostih.

Podjetje ResEvo d.o.o. je razvilo platformo na področju poslovne analitike ASK.BI, ki obdela, združi in vizualizira vse želene podatke podjetja na enem mestu.

Podjetje Preciz d.o.o. je razvilo inovativno spletno tehtalno aplikacijo Scale MonitorTM , ki digitalizira proces tehtanja na izjemno enostaven način. Rezultate tehtanja shranjuje neposredno v oblak, kar odpravlja človeške napake. Zajema ključne podatke (čas, datum, delovni nalog, uporabnik, izdelek), ki jih lahko nato enostavno izvozimo v druge programe ali sisteme.

Digitalna transformacija ni več le trend, temveč nujnost za preživetje in rast podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Podjetja, ki se odločijo za digitalno transformacijo in sprejmejo digitalna orodja ter tehnologije, bodo imela veliko konkurenčno prednost in bodo bolje opremljena za uspeh v prihodnosti. Ključ do uspeha je razumevanje potreb strank, izkoriščanje digitalnih tehnologij za optimizacijo poslovnih procesov in spodbujanje inovativnosti v vseh vidikih poslovanja.

Viri:

 

19. februar, 2024

Pripravila: Tjaša Ružič, podjetniški mentor

Projekt »JR Podporno okolje 2023 – 2025«

SPOT Pomurje – partner Pomurski tehnološki park

 

 

PODPORNO OKOLJE ZA PREHOD V KROŽNO GOSPODARSTVO

Prehod v krožno gospodarstvo predstavlja razvojno priložnost, podjetjem in gospodarstvu nudi koristi, spodbuja inovacije in znižuje negativen okoljski vpliv. S tem izboljšuje tudi energetsko in snovno produktivnost ter zmanjšuje odvisnost od tujih trgov.

Za prehod v krožno gospodarstvo potrebuje Slovenija usklajen pristop, s katerim lahko poveže vse politike (izobraževalno, znanstveno, kmetijsko, industrijsko, podjetniško, fiskalno, javna naročila, trg dela itd.). Krožno gospodarstvo terja od vseh akterjev boljše ravnanje z viri, zato se bo najprej treba osredotočiti na preprečevanje nastajanja odpadkov že pri sami zasnovi proizvodov in proizvodnega procesa. Posebno pozornost  moramo posvetiti preprečevanju nastajanja odpadkov v vseh sektorjih. S povečano predelavo in porabo lesa bo zagotovljena hramba ogljika v lesnih izdelkih ter s tem znižanje emisij in povečanje dodane vrednosti lesa. Z uporabo metodologije, ki jo je razvila EU z namenom sledenja vpliva porabe EU sredstev na okolje, bo omogočeno spremljanje ter ocenjevanje vpliva fiskalne politike na okolje in podnebje.

Dvojni prehod: krožno gospodarstvo nudi priložnost za pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda, saj znižuje negativen okoljski vpliv v dobaviteljski verigi, pri tem je ključna optimizacija z digitalizacijo in umetno inteligenco in uporaba digitalizacije pri uvajanju novih poslovnih modelov, ki podpirajo prehod v krožno gospodarstvo.

Zaposlitve in rast: naložbe, povezane s to komponento, bodo imele pozitiven učinek na rast zaposlenosti  in bodo prispevale k rasti gospodarstva na lokalni in nacionalni ravni. Spremembe poslovnih modelov v trajnostne, krožne poslovne modele bodo prinesle vrsto trajnostnih storitev, modelov »izdelek kot storitev« in digitalnih rešitev, kar vpliva na boljšo kakovost življenja, ustvarja inovativna/zelena delovna mesta ter prispeva k nadgradnji znanja in spretnosti. Prav tako bo lahko vključenost ranljivih skupin v storitve v zvezi s ponovno uporabo izdelkov (npr. popravila, preoblikovanje itd.) večja, kar bo posledično lahko prispevalo k izboljšani socialni varnosti in povezanosti prebivalcev.

Družbena odpornost: naložbe v krožno gospodarstvo prispevajo k oblikovanju bolj odpornega in vključujočega podnebno nevtralnega modela gospodarstva za zaščito biotske raznovrstnosti in izboljšanje kakovosti življenja za vse. S krepitvijo samozadostnosti in lokalnih verig vrednosti se krepi tudi strateška avtonomija gospodarstva in družbe.

Prehod v krožno gospodarstvo prispeva k naslednjim pobudam EU:

  • »Power up« – spodbujanje uporabe čistih tehnologij, pospeševanje razvoja obnovljivih virov ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla snovi, materialov, storitev in proizvodov.
  • »Renovate« – prispevek na področju energetske in snovne učinkovitosti stavb.
  • »Recharge and refuel« – prispevek na področju trajnostne mobilnosti.
  • »Scale-up« – digitalizacija in masovni podatki pomembno prispevajo k omogočitvi krožnega gospodarstva.
  • »Reskill and upskill« – prispevek k dvigu kompetenc in znanja na področju krožnega gospodarstva.

Koncept krožnosti lahko uveljavljamo na več načinov. V iskanju odgovora na to, kako spremeniti obstoječo ekonomsko paradigmo, rešitve vedno vrednotimo celostno – skozi optiko ekonomske, okoljske in družbene perspektive. V tem kontekstu se krepi potreba po novem načinu sodelovanja, vključevanja, raziskovanja, učenja in inoviranja.

Za nazornejšo predstavitev treh ključnih vidikov krožnega prehoda je bil razvit model »krožnega trikotnika«. Model vsebuje tri vidike, tri pomembna oglišča, ki v medsebojnem sodelovanju in prepletanju omogočajo sistemsko krožno tranzicijo. Vsako od oglišč ima jedrni del, ki je osrednji spodbujevalec sprememb.

Trikotnik zaokrožujejo:

  • Krožno gospodarstvo (Circular Economy) – od linearnih do krožnih modelov poslovanja / gospodarske družbe
  • Krožna sprememba (Circular Change) – celovitost politik za podporo prehoda / javni sektor
  • Krožna kultura (Circular Culture) – premislek vrednot

Zaradi obvladljive velikosti Slovenije in policentričnosti sta tudi sodelovanje in povezovanje različnih deležnikov v okviru skupnosti pomembni razsežnosti. Hitro se lahko vzpostavijo projektni timi, uskladijo aktivnosti.

VIR: https://www.podjetniski-portal.si/programi/krepitev-inovacijskega-ekosistema

Največjo vlogo pri vpeljavi krožnega gospodarstva v Slovenijo ima SPIRIT Slovenija, ki s svojimi podpornimi programi, slovenskim podjetjem, regijam in lokalnim skupnostim ponuja podporo pri spoznavanju in uvedbi krožnega gospodarstva.

V okviru PODJETNIŠKEGA PORTALA tako ponujajo »Enotno točko za trajnostno in krožno transformacijo slovenskega gospodarstva«, ki je namenjena vsem zainteresiranim akterjem in deležnikom v Sloveniji.

Ključni programi podpore za slovenska podjetja, regije in lokalne skupnosti (2022-2026)

  • »Krožno odkrivanje«– programske aktivnosti so namenjene vzpostavitvi strateških, trajnostnih in krožnih temeljev poslovanja zagonskih, mikro in malih podjetij.
  • »Podpora krožnim inovacijam v MSP« – programske aktivnosti so namenjene strateški, trajnostni in krožni transformaciji malih in srednjih podjetij in vzpostavljanju krožnega gospodarstva v celotnem procesu kreiranja vrednosti produktov in storitev.
  • »Krožne sinergije« – program bo namenjen krepitvi kapacitet regij in lokalnih skupnosti za transformativni trajnostni in krožni prehod. Podpora bo namenjena spodbujanju »disruptivnih inovacij« preko spodbujanja strateškega načrtovanja in priprave relevantnih celovitih projektov na regionalni ravni.
  • Verige vrednosti za vse industrije V okviru programa se načrtuje vzpostavitev on line platforme za dobaviteljske verige in verige vrednosti, katere namen je diseminacija informacij, ki se bodo navezovale na inovativne rešitve in pristope, informacije glede snovnih tokov dobavnih verig in verig vrednosti, razvoj partnerstev za učinkovitejše tokove dobavnih verig itd. Platforma bo tako zajemala vhodni del – dobaviteljske tokove, razvojni in proizvodni del ter tok vrednostnih verig.
  • Verige vrednosti za lesno predelovalno industrijo
  • Verige vrednosti za proizvodnjo industrijo

VIR: Povzeto po SPIRIT Slovenija

Cilj aktivnosti je povezati prizadevanja in pobude, ki se v Sloveniji na področju prehoda v krožno gospodarstvo že izvajajo, in okrepiti kapacitete ter znanje na tem področju. Hkrati želijo v Slovenijo vpeljati nove inovativne pristope in rešitve, s katerimi bodo izzivi tega prehoda lažje spremenjeni v priložnosti in bodo vzpostavili uspešen razvojni model za Slovenijo.

Pri prehodu v krožno gospodarstvo gre za izrazito sistemski izziv. Zato je Slovenija že v letu 2018 pristopila k sodelovanju z Evropskim inštitutom za tehnologije (EIT, Climate KIC in EIT Raw Materials) in Skupnim raziskovalnim središčem EK (JRC) ter v partnerstvu oblikovala predlog Celovitega strateškega projekta prehoda Slovenije v krožno gospodarstvo (CSP KG), ki povezuje različna področja in z izvajanjem ukrepov prispeva k doseganju konkretnih rezultatov.

EIT Climate KIC je v evropskih državah prisoten preko nacionalnih HUB-ov, ki podpirajo izvajanje strategije Climate KIC na terenu, podpirajo izvajanje njegovih programov in vzpostavljajo partnerstva za preobrazbo v brezogljično družbo.

Z januarjem 2021 je koordinacijo slovenskega Huba prevzel eZavod, poleg njega pa so člani Huba še Kemijski inštitut, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije CO NOT in Center energetsko učinkovitih rešitev CER.

Vizija HUBa je postati živi laboratorij za aktivnosti preprečevanja in blaženja podnebnih sprememb z vključevanjem celotnega štiri-nivojskega partnerstva (javna uprava, podjetja, raziskovalci, prebivalci) v verigo vrednosti, ki se je sposobna soočati z največjimi izzivi s področja podnebnih sprememb.

Climate KIC je lahko partner za sistemsko inoviranje raznovrstnim organizacijam in sistemom. Nudijo podporo pri načrtovanju želenih sprememb na področjih:

  • Mobilizacija skupnosti in vključevanje prebivalcev
  • Problemska inovacijska partnerstva
  • Razvoj portfeljev
  • Razvoj in vodenje projektov
  • Podpora zagonu in razvoju pobud
  • Vodenje globokih strukturnih procesov preobrazbe sistemov

Drug pomemben član podpornega okolja za krožno gospodarstvo je Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo  – SRIP – Krožno gospodarstvo.

SRIP – Krožno gospodarstvo je povezava slovenskega gospodarstva, izobraževalno-raziskovalnih in razvojnih institucij, nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih, v sodelovanju z državo, v nove verige vrednosti po načelih ekonomije zaključenih snovnih tokov.

SRIP-Krožno gospodarstvo je inovacijski grozd, ekosistem, sestavljen iz:

  • a) šestih fokusnih področij, kot so Trajnostna energija, Biomasa in alternativne surovine, Sekundarne surovine, Funkcionalni materiali, Procesi in tehnologije ter Krožni poslovni modeli,
  • b) horizontalne IKT mreže, ki deluje v okviru SRIP Pametna mesta in skupnosti.

Poslovni model vključuje skupni razvoj JRO in gospodarstva, članov SRIP, kakor tudi aktivnosti internacionalizacije, razvoja človeških virov ter skupne storitve, ki vključujejo vsebine podjetništva, prenosa znanja in tehnologij in okoljskih storitev.

Namen SRIP – Krožno gospodarstvo je trajnostno povečati učinkovitost in konkurenčnost domačega gospodarstva, kar vključuje razvoj in uporabo naprednih (predelovalnih/proizvodnih) tehnologij in optimalnih industrijskih procesov za proizvodnjo visokokvalitetnih produktov ob zniževanju porabe virov, predvsem neobnovljivega fosilnega izvora ter prehajanju na obnovljive energijske/surovinske vire in zmanjševanju neizkoriščenih odpadkov.

Sistematični razvoj področja za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti gospodarstva je odločilnega strateškega pomena za slovensko in evropsko prebojno industrijo pri povečanju deleža proizvodnje na globalnem konkurenčnem trgu.

Eden od akterjev podpornega okolja na področju Krožnega gospodarstva pa smo tudi mi v Pomurskem tehnološkem parku. V okviru več mednarodnih projektov, s številnimi aktivnostmi konkretno pomagamo podjetjem in drugim akterjem pri prehodu v Krožno gospodarstvo.

Takšen podporni projekt je tudi projekt GREENE 4.0, ki se izvaja v okviru programa Interreg Srednja Evropa.

GREENE 4.0 nagovarja nizko inovacijsko zmogljivost za spodbujanje razvoja pametne in zelene proizvodnje v 7 srednjeevropskih regijah. Cilj projekta je olajšati prehod iz industrije 2.0 v industrijo 4.0 z izkoriščanjem obstoječega znanja in dobrih praks.

Ključne komponente vključujejo:

  • Razvoj modela sprejemanja uporabnikov za spodbujanje sprejemanja digitalnih tehnologij in zelenih poslovnih modelov v MSP za pametne tovarne in nove vrednostne verige.
  • Integracija regionalne infrastrukture, kot so laboratoriji in testne zmogljivosti, za ustvarjanje transnacionalnih mest za digitalno preobrazbo za soustvarjanje in izdelavo prototipov.
  • Ustvarjanje platforme PRO.net za čezmejne interakcije med start-upi, investitorji in proizvodnimi podjetji.
  • Povezovanje velikih in malih proizvodnih podjetij z malimi in srednje velikimi podjetji ponudniki IT in zelenih tehnologij za razvoj novih modelov vrednostne verige.

Projekt vključuje različne ciljne skupine in zato je ena od prednosti te tudi vzpostavitev centra za učenje politik za podporo širjenja inovacijske platforme GREENE 4.0 v regijah, ki bo usklajen s politikami in strategijami EU.

Načrtovani rezultati projekta so razvite strategije razvoja z akcijskimi načrti, čezmejno sodelovanje pri razvoju orodij in testiranju modela sprejemanja uporabnikov (user acceptance model) in vzpostavitev vsaj ene nove pametne/zelene proizvodne verige vrednosti.

Vsa podjetja in ostali deležniki, ki bi vas sodelovanje na tem projektu zanimalo, ste lepo vabljeni, da nas kontaktirate.

VIRI:

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Podjetniški portal – SPIRIT Slovenija

SRIP – KROŽNO GOSPODARSTVO

CLIMATE KIC – SLOVENIJA

Program za okrevanje in odpornost SLO

Projekt GREENE 4.0

 

6. december, 2023

Pripravil: Igor Börc, podjetniški mentor

Projekt »JR Podporno okolje 2023 – 2025«

SPOT Pomurje – partner Pomurski tehnološki park

 

Brezplačni mrežni dogodek “Srečanje talentov”

Dogodek je namenjen mreženju mladih (potencialnih) podjetnikov začetnikov in starejših, izkušenih podjetnikov, izmenjavi izkušenj ter navezovanju novih poslovnih stikov.
Srečanje poteka v okviru projekta TALENT LAB, ki ga sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.

SPOT SVETOVANJE IN PODJETNIŠKO MENTORIRANJE POMURJE

Vabimo vse zainteresirane potencialne podjetnike in MSP (mikro, mala in srednje velika podjetja), da izkoristite ponudbo podpornih storitev v okviru operacije »Javni razpis za zagotavljanje celovitih storitev za potencialne podjetnike in podjetja preko podpornih institucij za obdobje od 2023 do 2025«.

Projekt JR podporno okolje 2023 – 2025:

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Partnerji projekta: Razvojni center Murska Sobota, Pomurska gospodarska zbornica, Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota in Pomurski tehnološki park.

SPOT ali Slovenska poslovna točka je mesto, kjer so potencialnim podjetnikom ter mikro, malim in srednje velikim podjetjem na voljo brezplačne storitve svetovanja, informiranja, usposabljanja, registracije in podjetniškega mentoriranja.

Namen storitev, ki jih za celotno pomursko regijo na enem mestu izvaja partnerska mreža podpornih institucij, sta krepitev podjetniškega potenciala v regiji in hitrejše ter poenostavljeno ustanavljanje novih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Poleg omenjenega se s svojimi aktivnostmi in načinom komunikacije ter združevanjem trudimo izboljšati podjetniško kulturo v regiji prek animiranja in povezovanja različnih akterjev iz regionalnega okolja.

Potrebujete nasvet o tem, kaj je potrebno za ustanovitev podjetja? Vas zanima, ali vaša podjetniška ideja pije vodo?

Povežimo se!

PONUJAMO VAM:

Brezplačno informiranje, dogodki in usposabljanja v smislu rednega in ažurnega obveščanja strank o aktivnostih, razpisih in dogodkih na področju spodbujanja podjetništva.

Brezplačno osnovno svetovanje in podjetniško mentoriranje strankam na področjih, ki segajo vse od priprave poslovnih načrtov, marketinga in vodenja podjetij do internacionalizacije podjetij ter državnih spodbud.

Brezplačna registracija s. p. ali enostavnih d. o. o. ter ostali postopki v okviru SPOT Registracije.

 

Ostale informacije glede koriščenja podpornih storitev

Zainteresirani potencialni podjetniki in podjetja (MSP – mala in srednje velika podjetja) nas lahko kontaktirate preko elektronske pošte na info@p-tech.si ali telefona na št. 02 530 82 36 ali 051 383 979.

Da boste pravočasno informirani o tekočih aktivnostih Pomurskega tehnološkega parka vas vabimo, da se prijavite na naše e-novice

O izvedbi aktivnosti s sklopu operacije »Podporno okolje 2023 – 2025« pa vas vabimo, da nam sledite tudi na:

http://p-tech.si/

https://www.facebook.com/ptech.si/

https://www.linkedin.com/company/pomurje-technology-park-d.o.o./

https://twitter.com/PomurjeTP

https://www.youtube.com/channel/UCCcmGWIciJIiP6rGeaPeyEw/featured

 

DIGITALIZACIJA PODJETIJ – OBVEZA, PRILOŽNOST, KAJ TRETJEGA?

DIGITALIZACIJA PODJETIJ – OBVEZA, PRILOŽNOST, KAJ TRETJEGA?

Digitalizacija, posledica izjemnega napredka tehnologije, je povzročila pomembne družbene in družbene spremembe, zaradi katerih je postala nepogrešljiva v relativno kratkem času. Postala je obvezna, saj zamenjuje zastarele procese, jih poenostavlja ali izboljšuje. Njena stopnja razvoja se razlikuje med panogami, toda ena stvar je jasna: ne digitaliziranje hitro pripelje do nekonkurenčnosti na trgu.

Kaj so prednosti digitalizacije podjetij?

  1. Povečana konkurenčnost: Digitalizacija omogoča podjetjem zmanjšanje napak in izboljšanje učinkovitosti v različnih segmentih poslovanja, kar posledično poveča konkurenčnost.
  2. Avtomatizacija nalog: Velik del rutinskih nalog je mogoče avtomatizirati, kar omogoča človeškim zaposlenim, da se osredotočijo na bolj kompleksne in vrednostne naloge.
  3. Boljše upravljanje: Digitalizacija omogoča boljše upravljanje podjetja in hitrejše prilagajanje spremembam v okolju, kar izboljšuje njegovo konkurenčnost.
  4. Kvalitetno vodenje: Pomaga pri bolj kakovostnem izvajanju in vodenju delovnih procesov, izboljšuje skupinsko delo in dviguje kakovost na vseh področjih poslovanja.
  5. Trajnostnost: Digitalizacija je ključna za podjetja, ki želijo prispevati k trajnostnemu krožnemu gospodarstvu, saj omogoča boljše upravljanje z viri in manjšo porabo surovin.

Dashboard (tablica kot grafični prikazovalnik procesov)

 

Prednosti uvajanja digitalizacije v podjetja

Ali obstaja razlika med digitalizacijo proizvodnih in storitvenih podjetij?

Da, razlike obstajajo tudi med proizvodnimi in storitvenimi podjetji. Med njimi so:

  • Obseg proizvodnje: V proizvodnih podjetjih je obseg enakovredne proizvodnje velik, medtem ko je v storitvenih podjetjih manjši.
  • Načrtovanje: Proizvodna podjetja uporabljajo načrte za proizvodnjo, medtem ko se storitvena pogosto odločajo tudi na podlagi trenutnih potreb strank.
  • Materialno poslovanje: Proizvodna podjetja porabijo veliko materiala, ki postane del izdelka, kar zahteva nadzor nad porabo surovin.
  • Krožno gospodarstvo: Storitvena podjetja se lažje prilagajajo konceptu krožnega gospodarstva, saj ne proizvajajo fizičnih izdelkov, kar jim omogoča, da zmanjšajo odpadke.

Razlika med linearnim krožnim gospodarstvom po Kenniskaarten-u

Kako izvesti digitalizacijo procesov v podjetju?

Digitalizacija poslovnih procesov zahteva več korakov:

  1. Revizija obstoječih procesov: Začnite s temeljito revizijo obstoječih procesov in sistemov, da ugotovite, kje lahko uporabite tehnologijo za izboljšanje delovanja.
  2. Načrt za uvedbo digitalnih tehnologij: Razvijte jasen načrt za uvedbo novih digitalnih tehnologij in procesov, vključno s cilji in časovnim okvirom.
  3. Investicija v tehnologijo in usposabljanje: Investirajte v potrebno tehnologijo in zagotovite usposabljanje zaposlenih za uporabo novih orodij.
  4. Ustvarjanje kulture digitalizacije: Ustvarite kulturo v podjetju, ki spodbuja uporabo digitalnih orodij in procesov, ter nagrajuje inovacije.
  5. Spremljanje in ocenjevanje napredka: Redno spremljajte in ocenjujte napredek vaših prizadevanj za digitalno preobrazbo in prilagajajte strategijo po potrebi.
  6. Postopna implementacija: Digitalizacijo izvajajte postopoma, da se izognete motnjam v poslovanju.

Kje uporaba avtomatizacije in kje LEAN, kako v tradicionalni in kako v Industriji 4.0

Pomembno je, da prilagodite svojo strategijo glede na specifične potrebe in cilje vašega podjetja. Digitalizacija zahteva naložbe, vendar se lahko na dolgi rok izplača s povečano učinkovitostjo in konkurenčnostjo.

Viri za digitalno tranzicijo podjetij

Podjetjem so na voljo različni viri za digitalno tranzicijo in zelene tehnologije, lahko gre za nacionalne ukrepe ali ukrepe Evropske unije (največkrat gre za nove razvojne tehnologije, katerih testiranja se izvajajo v okviru pilotnih aktivnosti, financiranjih preko t.i. kaskadnih shem financiranja 3.oseb). Ker je sledenje takim javnim virom financiranja zahtevno, je najlažja pot, da se podjetja povežejo s t.i. pisarnami za prenos znanja in tehnologij, teh. parki, (E-)DIH-i, SRIP-i in drugimi dejavniki podpornega okolja kot so npr. razne zbornice (npr. SPOT točke).

Nekaj uporabnih povezav do razpisov in dejavnikov podpornega okolja za podjetja:

https://www.podjetniski-portal.si/razpisi

https://spot.gov.si/sl/poslovanje/financiranje-podjetja/

https://www.podjetniskisklad.si/javni-razpisi-in-pozivi/?wdt_column_filter%5B3%5D=odprto

https://dihslovenia.si/vavcerji

https://podjetniski-portal.com/podjetniski-inkubatorji-tehnoloski-parki/

 

Borut Zrim, podjetniški mentor

SPOT Pomurje (Pomurski tehnološki park)

_________________________________________________________________________________________________________

Projekt »JR Podporno okolje 2023«

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.

»Dve desetletji odličnosti in inovativnosti: Pomurski tehnološki park spodbuja rast in razvoj Pomurja«

Pomurski tehnološki park (PTP) s ponosom obeležuje dve desetletji spodbujanja razvoja in rasti dinamičnega podjetniškega ekosistema v Pomurju. V zadnjih dveh desetletjih je naša predana ekipa strokovnjakov dosledno zagotavljala strokovno podporo podjetjem, kar je privedlo do številnih uspešnih projektov. Ob tem pomembnem mejniku se oziramo nazaj na naše dosežke in edinstvene lastnosti, ki nas diferencirajo od drugih subjektov inovativnega okolja v Sloveniji.

Naša misija je spodbujanje prenosa znanja, izkušenj in tehnologij v gospodarstvo, kar neposredno prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest in večji dodani vrednosti.

To prizadevanje krepi konkurenčnost inovativnega podjetništva v Pomurski regiji ter spodbuja ustanavljanje novih, rastno usmerjenih in znanjem temelječih podjetij. V zadnjih dveh desetletjih smo podprli več kot 200 podjetij pri zagonu njihovega podjetja, njihovem hitrem razvoju in komercializaciji inovativnih izdelkov in storitev, kar je pripomoglo k ustvarjanju več kot 1500 novih delovnih mest. Zgovoren dokaz naših dosežkov je izvedba 53 velikih projektov iz 14 različnih programov EU, vključno z Obzorjem 2020, COSME in Norveškim mehanizmom, v skupni vrednosti 59,15 milijona EUR, ki so še dodatno utrdili naš položaj v Pomurski regiji. Med pomembne dosežke za razvoj regije štejemo tudi:

  • Vključitev 290 študentov v projektne pobude, kar je privedlo do razvoja 82 inovativnih rešitev;
  • Zagotavljanje ključne podpore in poslovnih storitev več kot 50 tujim zagonskim podjetjem;
  • Pomoč 159 uveljavljenim podjetjem z nujnimi poslovnimi storitvami, ki zajemajo področja, kot so analize, razvoj poslovnih modelov, dostop do finančnih sredstev, optimizacija poslovnih procesov, in mnoga druga;
  • Sodelovanje s podjetji pri testiranju 61 tehnoloških rešitev, ki spodbujajo nadaljnji razvoj podjetja;
  • Optimiziranje poslovnih procesov pri 41 podjetjih, kar povečuje njihovo operativno učinkovitost;
  • Nudenje strokovne podpore pri postopku prijave 4 patentov;
  • Vzpostavljanje trdne partnerske mreže po vsej Evropi, kar še naprej potrjuje našo zavezanost regionalni rasti, spodbujanju inovacij, prenosu znanja in tehnologij, podpori tehnološkega podjetništva ter napredku trajnosti, v skladu z Digitalno in Zeleno agendo Evropske komisije.

 

20. obletnico obstoja smo obeležili s slavnostnim dogodkom, na katerem smo gostili številne strokovnjake in politične odločevalce, s katerimi smo razpravljali o kritičnih vprašanjih regionalnega razvoja Pomurja in Vzhodne Slovenije.

Med drugimi so svoje razmišljanje prispevali:

  • dr. Aleksander Jevšek, Minister za Kohezijo in Regionalni Razvoj
  • dr. Miroslav Kranjc, Državni Sekretar na Ministrstvu za Digitalno Preobrazbo
  • dr. Martina Rauter, Svetovalka v Kabinetu Ministra za Gospodarstvo, Turizem in Šport
  • mag. Marko Močnik, Direktor Pomurskega Tehnološkega Parka

Razprava se je osredotočala na naslednja ključna področja:

  • Strategija financiranja: Udeleženci so raziskali načine za izboljšanje financiranja regionalnih projektov s poudarkom na ravnotežju med podporo obsežnim strateškim pobudam in ohranjanjem zmožnosti za izvajanje lokalnih projektov.
  • Intervencijska politika in subvencije: Pogovor je raziskal vlogo intervencijskih politik pri pomoči manj razvitim območjem in subvencij kot katalizatorjev inovacij in razvoja.
  • Digitalna transformacija: Strokovnjaki so poudarili nujnost digitalizacije poslovnih procesov za izboljšanje konkurenčnosti lokalnih podjetij in potrebne podporne mehanizme za nemoten prehod.
  • Podjetniški ekosistem: Delili so vpoglede v razvijajočo se krajino podpore podjetništvu in se vprašali, ali je danes lažje ali težje ustanoviti in razvijati podjetja.
  • Regionalne disparitete: Obravnavane so bile razlike v dodeljevanju sredstev EU med Vzhodnimi in Zahodnimi Kohezijskimi Regijami, njihov potencialni vpliv na selitve podjetij in strategije za spodbujanje rasti Vzhodne Slovenije.
  • Raziskave in razvoj: Strokovnjaki so razpravljali o ukrepih za povečanje investicij v raziskave in razvoj, spodbujanju inovacij in konkurenčnosti v Pomurju.
  • Vpliv umetne inteligence: Ocenili so vpliv umetne inteligence na različne poklice in izpostavili področja z največjim potencialom za spremembe.
  • Selitve podjetij v tujino: Udeleženci so raziskali rešitve za preprečevanje selitev slovenskih start-up podjetij v tujino in krepitve zadržanja ter privabljanja inovativnih podjetij.
  • Vpliv naravnih nesreč: Razpravljali so o vplivih naravnih nesreč, kot so poplave, na regionalno financiranje ter možnih sredstvih za financiranje ključnih projektov na Pomurskem.
  • 20 let uspeha Pomurskega Tehnološkega Parka: Izpostavljeni so bili izjemni dosežki Pomurskega Tehnološkega Parka v njegovih dvajsetih letih delovanja.

Okrogla miza je ponudila platformo za poglobljene razprave o ključnih vprašanjih regionalnega razvoja. Udeleženci so ponovno potrdili svojo zavezanost oblikovanju bogate in inovativne prihodnosti za Pomurje in Vzhodno Slovenijo.

»Ob tem pomembnem mejniku se zahvaljujemo našim partnerjem, deležnikom, inovatorjem in podjetjem, ki so skupaj z nami oblikovali zgodbo o uspehu. Nestrpno pričakujemo prihodnost, s predanostjo spodbujanju inovativnosti in podjetništva v Pomurski regiji« (Marko Močnik, direktor Pomurskega Tehnološkega Parka).

 

O Pomurskem Tehnološkem Parku

Ustanovljen leta 2003 je Pomurski Tehnološki Park prerasel v dinamičen ekosistem z več kot 200 članskimi podjetji, ki je trdno zakoreninjen v lokalnem in regionalnem poslovnem okolju. Naša raznolika mreža zajema različne panoge, ustvarjajoč bogato paleto idej in inovacij. Z več kot 300 vzpostavljenimi partnerstvi po vsej Evropi in globalno, PTP prinaša mednarodno perspektivo projektom in pobudam, obogatenim z bogatimi izkušnjami in vpogledi nišnih strokovnjakov. Zagotavljamo ključno podporo za začetnike in hitrorastoča podjetja, ponujamo infrastrukturo, mentorstvo in usposabljanje za razvoj inovacij v regiji. Naš širok nabor storitev vključuje delovne prostore za souporabo, popolnoma opremljene pisarne, proizvodne enote/laboratorije ter strokovno poslovno svetovanje in mentorstvo. Naše strokovne storitve zagotavljamo v skladu z vzpostavljenim sistemom kakovosti ISO 9001:2015.

Ponašamo se z dejstvom, da nismo zgolj potniki na vlaku javnih sredstev temveč sami krojimo svojo finančno pot. S trdnim poslovnim modelom spodbujamo rast regije z združevanjem lastnih virov s projekti EU in tržnimi projekti za pokrivanje operativnih stroškov, hkrati pa zagotavljamo nepretrgano podporo podjetjem. Predstavljamo se kot simbol finančne samozadostnosti.

Naša razvojna pot je imela več faz, ki jasno označujejo evolucijo vloge Pomurskega tehnološkega parka pri spodbujanju inovacij in napredka v regiji in širše, začenši z ustanovitvijo Mrežnega podjetniškega inkubatorja za spodbujanje podjetništva v Pomurju, ki se je osredotočal predvsem na zagotavljanje podpore pri ustanavljanju novih podjetij. V naslednjem koraku so se naše aktivnosti razširile tudi na že obstoječa podjetja, delujoča na področju celotne Vzhodne Slovenije. Z uveljavitvijo Strategije pametne specializacije Slovenije pa se je PTP usmeril na področje Industrije 4.0, kar je pomenilo večjo specializacijo storitev za proizvodni sektor, z osredotočenostjo na razvoj in implementacijo zelenih in digitalnih tehnoloških rešitev ter spodbujanja mednarodnega sodelovanja domačih in tujih podjetij.

Tekom našega delovanja smo se razvili v danes stabilno in mednarodno priznano stičišče za razvoj digitalnih in zelenih inovacij, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe. Kot koordinator certificiranega Digitalnega inovacijskega stičišča za pametno proizvodnjo in poslovni partner 4PDIH v Sloveniji smo v ospredju evropskih digitalnih inovacijskih pobud. Drugi temeljni steber našega poslanstva je trajnost. Osredotočeni smo na zelene tehnologije, modele krožnega gospodarstva in obnovljive vire energije v proizvodnem sektorju. Naši programi in pobude spodbujajo okolju prijazne prakse, načela krožnega gospodarstva in trajnostne rešitve v dobavni verigi.

Ko se podajamo v naslednjo fazo našega razvoja in rasti, smo zavezani h krepitvi našega položaja znotraj mednarodnega ekosistema, razvoju specializiranih digitalnih orodji in mentorskih programov, s ciljem nadaljnje krepitve podjetniškega ekosistema v regiji in širše.

 

POVEZOVANJE PODJETIJ IN IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJ

 

POVEZOVANJE PODJETIJ IN IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJ

Sodelovanje gospodarstva in znanstveno-izobraževalnih institucij ter vlaganje v skupne projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij sta ključnega pomena za povišanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, dvig dodane vrednosti ter povišanje blaginje v celotni družbi. Tega se moramo zavedati tako v gospodarstvu, izobraževalni sferi, podpornem okolju kot tudi odločevalci na nivoju države.

Podjetja in z njimi različne strokovne javnosti, se zavedajo dejstva, da lahko preživijo in se razvijajo le, če so sposobna slediti svetovnemu razvoju. Razvoj in konkurenčnost ne temeljita le na nastajajočem znanju, temveč predvsem na sposobnostih podjetij, da znanje izkoristijo, uporabijo in ga čim bolje tržijo. Dobra podjetja, ki so se naučila sprejemati in uresničevati pomembne strateške odločitve, se tega zavedajo, zato so na nevarnosti in izzive, ki jih prinašajo hitre spremembe, pripravljena in temu ustrezno ravnajo. Za uspešno ravnanje so nepogrešljivi strokovno usposobljeni ljudje, ki lahko rešujejo probleme in dajejo odgovore pri raziskovalnih problemih v gospodarstvu in hkrati razumejo poslovne potrebe in ekonomske vidike posla, ki vodijo h povečanju konkurenčnih sposobnosti podjetij.

Slovenija na raziskovalnem področju potrebuje ljudi, ki hkrati razumejo zakonitosti raziskovalnega dela, pridobivanja novih tehnoloških ter razvojnih znanj in pogoje njihovega prenosa v gospodarsko prakso, s čimer zagotavljajo možnosti za ustvarjanje višje dodane vrednosti. Visoko kakovostni in mednarodno priznani rezultati znanstveno–raziskovalnega dela sami po sebi nimajo prave vrednosti, če jih v obliki novih procesov, proizvodov in storitev ne prenesemo na trg.

Analiza mladih in trga dela v Sloveniji (Zavod RS za zaposlovanje, marec 2022) kaže, da je brezposelnost mladih najbolj problematična v Vzhodni Sloveniji, zlasti izstopa pomurska regija, kjer mladi predstavljajo več kot četrtino brezposelnih. Tudi starostna sestava prebivalstva v Pomurju je najmanj ugodna, saj je delež mladih v strukturi prebivalstva najmanjši in stopnja delovne aktivnosti je med vsemi regijami najnižja (Statistični urad RS, 2020). Dinamika števila prebivalcev v Pomurju kaže da je leta 1990 v Pomurju živelo 131.272 oseb, medtem ko se številka vsako leto zmanjšuje (odhod mladih) in je bilo leta 2020 v Pomurju registriranih le še 114.396 prebivalcev, kar je 16.876 manj oz. 13% manj prebivalstva.

Mladi se po odhodu na Univerzo v Maribor ali v Ljubljano v glavnem ne vračajo nazaj v regijo, medtem ko mladi s poklicno izobrazbo iščejo priložnosti predvsem v sosednji Avstriji. Po drugi strani se je Pomursko gospodarstvo po zlomu največjih podjetij (Mura, Pomurka, Nafta, ipd.) zadnjih nekaj let precej uspešno gospodarsko prestrukturiralo. Z vzpostavitvijo novih podjetij je postal najmočnejši sektor predelava kovin (najbolj v povezavi z avtomobilsko industrijo) in predelava hrane, vse pomembnejšo vlogo pa igra tudi turistična dejavnost z zagonom novih zmogljivosti (turistične kmetije, termalni objekti, ipd.).

Regija je tako med vsemi v Sloveniji po ustvarjenem čistem poslovnem izidu leta 2021 bila druga najuspešnejša, medtem ko že nekaj let dosega najvišjo stopnjo rasti izvoza v SLO. Vse omenjeno kaže, da je z okrevanjem gospodarske situacije v Pomurju nastal tudi zaposlitveni potencial za mladi kader, katerega je potrebno z ustreznimi ukrepi pravočasno povezati z domačimi podjetji.

Ena od ključnih prednostnih nalog Strategije razvoja Slovenije, kot tudi Akta za mala podjetja, je omogočiti povečanje stopnje zaposlenosti, kakovostna delovna mesta in zmanjšanje negativnih strukturnih trendov. Največji izziv v vseh strategijah je spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in RR naložb v manj razvitih območjih, ki predstavljajo ozko grlo, saj se z vlaganjem v bolj razvitih območjih razlike med bolj in manj razvitimi regijami samo še povečujejo, kar vpliva še na večji beg možganov in večje socialno-ekonomske razlike med regijami. Aktivnosti so usmerjene k povečanju zaposlitvenih potencialov mladih v regiji, kjer je brezposelnost mladih v SLO največja.

Pomursko podporno okolje, za odpravo teh težav, ponuja aktivnosti, ki so osredotočene na krepitev zmogljivosti obstoječega podpornega okolja, povezovanje med izobraževalnimi institucijami in regionalnim gospodarstvom in poudarek na testiranju praktičnega dela mladih na področjih, ki jih podpira strategija pametne specializacije.

Aktivnosti so usklajene z naslednjimi razvojnimi strategijami in politikami:

  • Strategija razvoja Slovenije 2030 (Vlada RS, 2017) – Cilj: Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta;
  • Načrt za okrevanje in odpornost (Vlada RS, 2021) – Razvojno področje: Pametna, trajnostna in vključujoča rast; Prioriteta: Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov;
  • Javni razpis za zagotavljanje celovitih storitev za potencialne podjetnike in podjetja preko podpornih institucij za obdobje od 2023 do 2025 (MGTŠ in Javna agencija SPIRIT)
  • Regionalni razvojni program Pomurske regije za obdobje 2021 – 2027 – Prioriteta 1: pametna regija, ukrep 8.1.3 Mreža podpornega okolja z mentorsko podporo;
  • Slovenska industrijska strategija 2021 – 2030 (MGTŠ, 2020), Prioriteta: Pametni razvoj, Ukrep 5.4: Krepitev in razvoj novih kompetenc, prekvalifikacij, novih oblik dela.

Omenjene aktivnosti se ponujajo po celotni Sloveniji tudi v okviru mreže slovenskega Podpornega okolja, ki ga uspešno vodi, razvija in financira MGTŠ preko Javne agencije SPIRIT.

Ena od dobrih praks je tudi »Krepitev zmogljivosti obstoječega podpornega okolja, povezovanje med izobraževalnimi institucijami in regionalnim gospodarstvom« in poudarek na testiranju praktičnega dela mladih na terenu preko identificiranih strokovnih izzivov s strani podjetij.

Z izvedbo teh aktivnosti se podpira kakovost podpornih storitev, saj se v sklopu izobraževalnega kurikuluma vključenih izobraževalnih partnerjev izvaja praktično delo na realnih izzivih, ki se jih rešuje s pomočjo skupine mentorjev iz izobraževalnih institucij, podjetij in podpornega okolja.

V POMURSKEM TEHNOLOŠKEM PARKU navedene storitve in aktivnosti pilotno izvajamo še s pomočjo projekta TALENT LAB, ki ga sofinancira Norveški finančni mehanizem.

Naša ponudba obsega:

  • mentorsko shemo storitev za mlade

ki zagotavlja povečanje zaposlitvenih potencialov mladih v pomurski regiji s pomočjo regijske mentorske sheme za mlade, ki ponuja brezplačne storitve dvema ciljnima skupinama (1) mladim, ki so končali šolanje ter (2) mladim, ki so v fazi zaključevanja šolanja.

  • dvig kompetenc podpornega okolja

z vpeljavo skupnih digitalnih orodij za uporabnike sheme (skupna podatkovna baza), identifikacijo in prenosom dobrih praks s programi vzpodbujanja mladih ter širitvijo mreže mentorjev in svetovalcev podpornega okolja z multi-disciplinarnostjo kompetenc mentorjev.

  • Reševanje podjetniških izzivov in vključenost mladih v podjetniške projekte

V okviru programa podpore za mlade z vključitvijo v reševanje podjetniških izzivov. Na eni strani tako vzpodbujamo in pomagamo pri zagonu mladih podjetnikov ter na drugi strani omogočamo identifikacijo talentov v procesu šolanja in jih motiviramo, da ostanejo aktivni po šolanju v domači regiji.

 

 

 

 

 

Norveški finančni mehanizem

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi. Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku.

Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.

Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:

  • inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
  • socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
  • okolje, energija, podnebne spremembe in nizko-ogljično gospodarstvo;
  • kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
  • pravosodje in notranje zadeve.

VIRI:

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Finančna mehanizma v Republiki Sloveniji

Finančna mehanizma držav donatoric

 

Avtor: Igor Börc, podjetniški mentor

SPOT Pomurje (Pomurski tehnološki park)

________________________________________________________________________________________________________

Projekt »JR Podporno okolje 2023«

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.

VABILO na brezplačno usposabljanje “RAZVOJ ODLIČNIH PROCESOV V VITKI ORGANIZACIJI”

 

VABILO

V okviru operacije SPOT mentoriranje in svetovanje (JR podporno okolje 2023) vas

vabimo na BREZPLAČNO usposabljanje

 

»RAZVOJ ODLIČNIH PROCESOV V VITKI ORGANIZACIJI na praktičnem primeru«

ki bo potekalo v sredo

4. oktobra 2023, s pričetkom ob 9.00 uri

 

Kraj dogodka: 

ALUVAR d.o.o., Gančani 122a, 9231 Beltinci

Trajanje dogodka:    6ur

Vpeljava vitke organizacije je praktičen proces, ki se glede na podjetja prilagaja. Najbolj učinkovito je samostojno preskusiti vpeljavo v praksi. Zato bomo skupaj s proizvodnim podjetjem ALUVAR d.o.o. izvedli praktično delavnico na njihovih procesih.  Pridobljeno in podkrepljeno znanje vam bo koristilo pri vašem delu, pri vpeljavi vitke organizacije in pri nadgradnji kariere.

Praktična delavnica vam bo na zanimiv in interaktiven način predstavila poglede in izzive v proizvodnem podjetju. Na delavnici boste poleg teoretičnega znanja o vitki organizaciji, prejeli tudi praktično znanje iz prepoznavanja izgub in iskanja potencialov za izboljšanje poslovanja organizacije. Srečali se boste s temeljnimi metodami vzpostavitve vitke organizacije ter načinom kako teoretično znanje prenesti v realni svet vsakega podjetja.

Zakaj se splača udeležiti?

  • pridobili boste nasvete, kako teoretično znanje prenesti v prakso
  • spoznali boste metode,  kako praktično analizirati svoj proizvodni proces in v njem poiskati izgube in možne rešitve
  • izmenjali boste izkušnje

Teoretično in praktično boste usposobljeni na aktualnih temah s področij:

  • Osvajanje principov in metod agilnega delovanja
  • Prepoznavanje in odpravljanje izgub v procesih
  • Praktični nasveti kako vpeljati metode vitke organizacije (5S, SFM, KAIZEN, SMED, TPM,…)
  • Analiza trenutnega stanja vitkih metod in predlogi za vpeljavo
  • Prikaz korakov potrebnih za uspešno vpeljavo vitke proizvodnje
  • Izvedba 5S ocenitev stanja za dvig urejenosti in organiziranosti
  • Uvajanje vitkosti v podjetju
  • Izvedba analize 7 izgub za določitev izboljšav v procesih
  • Izvedba lean audita (praktični del), kjer v 12. poglavjih točno določimo nivo vitkih metod in korake za izboljšanje trenutnega stanja
  • Povratna informacija s strani udeležencev in izmenjava izkušenj na področju vpeljave vitkih metod

Komu je delavnica namenjena?

  • tehničnim direktorjem, vodjem proizvodnje in razvoja, tehnologom,
  • članom tima razvoja procesov, lastnikom/skrbnikom procesov,
  • presojevalcem in svetovalcem s področja sistemov vodenja,
  • vsem, ki vas ta tematika zanima in si želite poglobiti znanje.

Delavnica je namenjena predvsem predstavnikom (proizvodnih) podjetij z več kot 10-imi zaposlenim

 

IZVAJALEC DOGODKA

Priznano slovensko podjetje LEAN REŠITVE d.o.o.

O predavatelju

Miha Vedenik je podjetnik, predavatelj, svetovalec in lean navdušenec. Njegove dosežke in storitve lahko vidite in občutite v različnih podjetjih tako v Sloveniji kot v tujini, na področju optimizacije proizvodnjah procesov, izboljšanje poslovnih rezultatov, reorganizacije, spreminjanja miselnosti v podjetjih, vpeljave vitkih metod in razvoj kadrov za vodenje vitkih metod.

Njegova strokovnost in sposobnost motiviranja mu omogočata povezovanje različnih nivojev organizacije v podjetjih, da skupaj začnejo spreminjati procese na bolje. Izjemna kreativnost in ustvarjalnost pri vpeljavi vitkih metod je bistven značaj predavatelja, ki mu pomaga pri doseganju ciljev njegovih strank. Podjetje Lean rešitve d.o.o. je svoje storitve izvajalo za številna renomirana podjetja kot so Knauf Insulation, Hella, Iskra, Sazas, Cartago, Žito, Cablex, Hidria, SIP, Livar itd.

 

PRIJAVA

Zaradi omejenega števila udeležencev je prehodna prijava na usposabljanje OBVEZNA. Prijavite se lahko najpozneje do 29. septembra 2023, na e-mail igor@p-tech.si ali na telefonsko št. 02 530 82 36.

_____________________________________________________________________________________________________________________________________________

S prijavnico dajete privolitev, da se vaši osebni podatki hranijo za namene dogodka. Z evidentiranjem na prezenčno listo udeleženih pa dovoljujete, da se podatki obdelujejo za namene izvajanja in spremljanja evropskega projekta/operacije SPOT mentoriranje in svetovanje (JR podporno okolje 2023), ki se izvaja v času od 1.1.2023 do 31.10.2023. Za izkazovanje izvajanja operacije bo izvedba dogodka fotografirana, zato v kolikor želite, imate možnost, da predlagate anonimizacijo vaše prepoznavnosti. Podatki se ne bodo iznašali v tretje države. Upravljavec zbranih osebnih podatkov je Pomurski tehnološki park, Plese 9a, 9000 Murska Sobota.

Projekt (JR podporno okolje 2023) je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.

 

POVABILO K ODDAJI PONUDB ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI V OKVIRU operacije SPOT mentoriranje in svetovanje 2023

 

POVABILO K ODDAJI PONUDB  ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI V OKVIRU operacije SPOT mentoriranje in svetovanje (JR podporno okolje 2023)

 

Usposabljanje na temo: RAZVOJ ODLIČNIH PROCESOV V VITKI ORGANIZACIJI na praktičnem primeru

 

  1. Naročnik povabila:

Pomurski tehnološki park d.o.o., Plese 9a, 9000 Murska Sobota, na osnovi spodaj opredeljenih pogojev vabi vse zainteresirane, da na priloženem obrazcu podajo ponudbo za izvedbo storitev, in sicer:

  1. Predmet povabila

Predmet povabila je organizacija in izvedba usposabljanja na praktičnem primeru enega podjetja, z naslednjo vsebino:

  • Osvajanje principov in metod agilnega delovanja
  • Prepoznavanje in odpravljanje izgub v procesih
  • Praktični nasveti kako vpeljati metode vitke organizacije (5S, SFM, KAIZEN, SMED, TPM,…)
  • Analiza trenutnega stanja vitkih metod in predlogi za vpeljavo
  • Prikaz korakov potrebnih za uspešno vpeljavo vitke proizvodnje
  • Izvedba 5S ocenitev stanja za dvig urejenosti in organiziranosti
  • Uvajanje vitkosti v podjetju
  • Izvedba analize 7 izgub za določitev izboljšav v procesih
  • Izvedba lean audita (praktični del), kjer v 12. poglavjih točno določimo nivo vitkih metod in korake za izboljšanje trenutnega stanja
  • Povratna informacija s strani udeležencev in izmenjava izkušenj na področju vpeljave vitkih metod
  1. Izhodišča za pripravo ponudbe

Iz ponudbe naj bodo razvidni naslednji podatki:

  • kontakti ponudnika
  • predmet ponudbe
  • vrednost ponudbe brez DDV
  • veljavnost ponudbe
  • reference ponudnika

Gradivo se dostavi v .pdf obliki. Usposabljanje se izvede na lokaciji, ki jo določi naročnik. Točen termin izvedbe usposabljanja dogovorita in uskladita naročnik ter izvajalec. Najvišja vrednost ponudbe lahko znaša 2.500,00 eur NETO.

  1. Časovni in finančni okvir

Izvajalec se obveže vse aktivnosti izvesti najkasneje do 06.10.2023.

Ponudba mora vključevati vse stroške povezane z izvedbo aktivnosti; stroške poti, gradiva ipd.. Naročnik ne sme imeti z izvedbo aktivnosti nobenih dodatnih stroškov, če niso posebej dogovorjeni in naročeni.

  1. Plačilni pogoji

Za izvedbo storitve naročnik pošlje izbranemu ponudniku naročilnico. Plačilo za opravljene storitve bo izvedeno na podlagi izstavljenega računa po vseh opravljenih aktivnostih.

  1. Merila za izbor

Izvajalec storitve bo izbran glede na ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Naročnik si pridržuje pravico, da na podlagi prejetih ponudb ne izbere nobenega izvajalca.

  1. Rok za predložitev in način predložitve ponudbe

Ponudbe se predložijo na predpisanem obrazcu v pisni obliki elektronsko na igor@p-tech.si najkasneje 18.09.2023 do 24.00 ure (datum prispetja ponudbe k naročniku). Kontaktna oseba za dodatne informacije: Igor Börc, tel. 02 530 82 32, igor@p-tech.si .

 

Murska Sobota, 12.09.2023

 

Pomurski tehnološki park, d.o.o.

mag. Marko Močnik, direktor

 

 

Priloga:

 

Projekt (JR podporno okolje 2023) je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.

Zeleno podjetništvo – zakaj … in če, kdaj?

Sejem AGRA 2023, Gornja Radgona, 30. avgust 2023

Srečanje partnerjev SRIP HRANA kot priložnost sodelovanja proizvodnih podjetij pri identifikaciji ovir in dejavnikov, ki onemogočajo MSP-jem prehod na “zeleno” in iskanju orodij za hitrejši prehod

Na srečanju partnerjev SRIP HRANA so se  predstavile trenutne aktivnosti partnerjev in izmenjale dragocene izkušnje, hkrati pa se je povabilo zainteresirane k sodelovanju v projektih, ki se trenutno izvajajo.

V sklopu predstavitve aktivnosti projekta GREENE 4.0 je Borut Zrim pozval  prisotne, da povabijo svoja podjetja člane in partnerje k sodelovanju v anketi, kjer bomo skupaj poskusili razumeti odnos, ovire, izzive in pripravljenost malih in srednje velikih podjetij (MSP) na prehod na zeleno proizvodnjo.

Pobuda, nastala na podlagi zelenega dogovora Evropske unije (Green deal) in uredbe Fit for 55, ki bosta zahtevala, da MSP-ji v proizvodnji sprejmejo trajnostne proizvodne procese z zelenimi proizvodnimi praksami, je zelo aktualna, saj bodo morali biti bodoči proizvodni procesi zasnovani s poudarkom na zmanjšanju negativnih vplivov na okolje, ohranjanju energije in naravnih virov, varni za zaposlene, skupnosti in potrošnike ter ekonomsko učinkoviti.

Sodelujoči so bili seznanjeni s koristmi prehoda v zeleno podjetništvo, kot so vpogled v zelene trende, potrebna znanja, orodja, spoznavanje predpisov, “zeleno financiranje”, vključevanje v oskrbne verige itd.