KROŽNO GOSPODARSTVO
Krožno gospodarstvo je sistem ekonomskih modelov, ki poudarjajo poslovne priložnosti, kjer prevladujejo cikli in ne linearni procesi. Po zasnovi je obnovitveno in regenerativno, cilj pa je, da izdelki, sestavni deli in materiali ves čas ostanejo pri njihovi najvišji uporabnosti in vrednosti.
V današnjih uveljavljenih ekonomskih sistemih se blago proizvaja, uporablja in zavrže, kar je linearna ekonomija, kjer ima tok jasen začetek in jasen konec. Krožno gospodarstvo deluje povsem drugače. Izdelki in storitve v krožnem gospodarstvu so zasnovani na način, ki omogoča njihovo ponovno uporabo, bodisi v bioloških ali tehničnih ciklih.
Vsi izdelki so izdelani tako, da jih je mogoče razstaviti, materiale pa razgradi narava ali vrnejo v proizvodnjo. Biološki material je torej sestavljen iz nestrupene, čiste surovine in tehničnih materialov, ki so zasnovani tako, da služijo kot vir, ki ga je treba znova uporabiti v industriji. Cilj je, da se nič ne zavrže in da se zmanjša potreba po nakupu novih dobrin, proizvodnjo in transport pa najučinkoviteje izvedemo z obnovljivimi viri energije.
Ta osnovna načela zagotavljajo okvir, ki združuje metode in pristope, pridobljene iz različnih virov, kot so od zibelke do zibelke, mimikrija, industrijska simbioza, ekosistemske storitve, skupna potrošnja in seveda tako uveljavljene kot nove metode predelave in recikliranja odpadkov.
Slika: Proces krožnega gospodarstva
Krožno gospodarstvo je drugačen način poslovanja, ki podjetja sili v premislek o vsem, od tega, kako načrtovati in izdelovati izdelke, do svojih odnosov s strankami. Ena največjih razlik je vloga stranke. Poudarek ni več na porabi, temveč na uporabi funkcije. To postavlja različne zahteve poslovni skupnosti, da v svojih poslovnih modelih zgradi dolgoročne odnose. Prednost je, da imajo podjetja koristi od uspeha drug drugega v tej kaskadi različnih ciklov.
Premik v Krožno gospodarstvo je izziv, prinaša pa tudi nove priložnosti v infrastrukturi, energiji in proizvodnji pri njihovem prilagajanju modelu krožnega gospodarstva. Nekateri poslovni modeli so na začetku lažji od drugih, na primer najem izdelkov namesto nakupa (vse od vijaka do avtomobila), podjetja, ki zbirajo in prenavljajo lastne izdelke in jih nato prodajajo v trgovini v ločenem oddelku ali enakovrednih trgovinah. Podjetja lahko najdejo nove načine za podaljšanje življenjske dobe izdelkov ali komponent, iskanje vrednosti v odpadkih ali načrtovanje krožne uporabe.
Gre predvsem za spodbujanje naslednjih generacij k razmišljanju in oblikovanju na trajnosten način ter k uporabi krožnih poslovnih sistemov za gradnjo boljše prihodnosti.
PODPORA EVROPSKE UNIJE PRI PREHODU NA KROŽNO GOSPODARSTVO
V začetku leta 2020, je Evropska komisija predstavila nov akcijski načrt krožnega gospodarstva, ki vključuje predloge o trajnostnem načrtovanju izdelkov, zmanjševanju količine odpadkov in pravicah državljanov (npr.: pravico do popravila). Poseben poudarek so dobili sektorji, ki porabljajo veliko surovin. To so elektronika in informacijska tehnologija, plastika, tekstil in gradnja.
V letu 2021 so bili predlaganimi dodatni strožji ukrepi in predpisi glede recikliranja in zavezujoči cilji glede uporabe in porabe materialov do leta 2030.
Marca 2022 pa je Evropska Komisija predstavila prvi sveženj ukrepov, ki je namenjen pospeševanju prehoda na krožno gospodarstvo in je del akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Med predlogi so spodbujanje trajnostnih izdelkov, aktivna vloga potrošnikov za zeleni prehod, pregled uredbe o gradbenih materialih in strategija o trajnostnem tekstilu.
Konec leta 2022 je Komisija predlagala nove evropske predpise o embalaži. Predlogi se nanašajo na izboljšave oblikovanja embalaže, npr. jasno označevanje, da se spodbudi ponovno uporabo in reciklažo. Zaželen je tudi prehod na biološko, biorazgradljivo plastiko, ki jo je mogoče kompostirati.
Spodbuja se uporaba koncepta pozitivnega snovnega kroga, ki se usmerja v ponovno uporabo, popravilo in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Z delujočim konceptom »Closing the loop« lahko odpadke ene industrije spremenimo v snovni vir druge in s tem zmanjšamo količino odloženih ali sežganih odpadkov. Koncept in razmišljanje skladno s krožnim gospodarstvom se začne že na samem začetku življenjskega cikla izdelka; pametno oblikovanje izdelkov in izbira proizvodnih procesov, kar lahko pripomore k varčevanju z viri, omogoča učinkovito upravljanje z odpadki, obenem pa ustvarja nove poslovne priložnosti. Prehod v krožno gospodarstvo pa je kompleksen, saj zahteva preoblikovanje sistemov in nujno potrebo po novih znanjih. Vključuje tudi področje načrtovanja (Eco Design), oglaševanja in IKT.
Viri in materiali se reciklirajo, vrnejo v proizvodni cikel in ponovno uporabijo. Za koriščenje potenciala teh ti. sekundarnih surovin, je nujna vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja z odpadki, sprostitev ovir pri njihovem trgovanju ter zagotavljanje visokih standardov kakovosti. Recikliranje v konceptu krožnega gospodarstva je pridobivanje materialov skozi zbiranje, razstavljanje in recikliranje odsluženih izdelkov. Ponovna integracija teh materialov na začetek proizvodnega življenjskega cikla se kaže v zmanjšanju vplivov na okolje in stroškov proizvodnje.
Evropska komisija je že v letu 2015 potrdila načrt krožnega gospodarstva. Predlogi obravnavajo učinkovito ravnanje z odpadki, ki povečujejo konkurenčnost EU na svetovnem trgu ter spodbujajo gospodarsko rast in nastanek novih delovnih mest.
Ključni elementi načrta za uvedbo Krožnega gospodarstva so:
- doseči 65 % recikliranje komunalnih odpadkov do leta 2030;
- doseči 75 % recikliranje odpadne embalaže do leta 2030;
- zmanjšanje odlaganja komunalnih odpadkov na zunanja odlagališča za 10 % do leta 2030;
- prepoved odlaganja ločeno zbranih odpadkov;
- spodbujanje ekonomskih instrumentov za odvračanje odlaganja odpadkov;
- poenostavljena in izboljšana opredelitev in usklajene metode za izračun stopnje recikliranja po vsej EU;
- konkretni ukrepi za spodbujanje ponovne uporabe in spodbujanje industrijske simbioze – uporaba stranskega produkta ene industrije v surovino druge industrije;
- ekonomske spodbude za podjetja, ki se bodo stimulirala podjetja za pridelavo zelenih izdelkov in podpirala recikliranje.
Prehod na krožno gospodarstvo že poteka, saj so vodilna podjetja, potrošniki in javni organi v Evropi že sprejeli predlagani trajnostni model. Komisija zagotavlja, da bo prehod na krožno gospodarstvo ponudil priložnosti za vse. V akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, ki je del industrijske strategije EU, so naslednji ukrepi:
- trajnostni izdelki: zakonodajni predlogi na področju politike trajnostnih izdelkov, da se zagotovi, da bodo izdelki dani na trg EU, zasnovani tako, da bodo trajali dlje, jih bo lažje ponovno uporabiti, popraviti in reciklirati ter da bodo v največji možni meri vključevali reciklirane surovine namesto primarnih. Uporaba za enkratno uporabo bo omejena, obravnavana bo prezgodnja zastarelost in prepovedano bo uničenje neprodanega nepokvarljivega blaga;
- krepitev vloge potrošnikov: potrošniki bodo imeli dostop do zanesljivih informacij o vprašanjih, kot sta popravljivost in trajnost izdelkov, da bi lahko na tej osnovi lažje sprejemali okoljsko-trajnostne odločitve. Uzakonjena bo „pravico do popravila“;
- spremljanje kritičnih sektorjev, ki uporabljajo največ virov in kjer so možnosti za krožnost velike:
- elektronika in IKT: pobuda za krožno elektroniko za daljšo življenjsko dobo izdelkov ter izboljšanje zbiranja in obdelave odpadkov;
- baterije in vozila: nova pravila za baterije za večjo trajnost in več možnosti za krožnost na področju baterij;
- embalaža: nove zahteve glede dovoljenj na trgu EU, vključno z zmanjšanjem (prekomerne) embalaže;
- plastika: nove zahteve glede vsebnosti recikliranih materialov in poseben poudarek na mikro-plastiki ter plastiki, narejeni na biološki osnovi in biološko razgradljivi plastiki;
- tekstilni izdelki: nova strategija EU za tekstilne izdelke, konkurenčnost in inovativnost v sektorju ter spodbuditev trga EU za ponovno uporabo tekstila;
- gradbeništvo in stavbe: celovita strategija za trajnostno grajeno okolje, ki spodbuja načela kroženja;
- hrana: nova zakonodaja o ponovni uporabi embalaže, posode in pribora za enkratno uporabo z izdelki za večkratno uporabo v živilskih storitvah;
- manj odpadkov: preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova preobrazba v visokokakovostne sekundarne vire, ki uspešno vstopajo na trgu za sekundarnih surovin. Komisija bo preučila možnost vzpostavitve vseevropskega trajnostnega modela za ločeno zbiranje odpadkov in njihovo označevanje.
ORODJE ZA SPREMLJANJE UČINOV
Za spremljanje napredka v smeri krožnega gospodarstva je v okviru akcijskega načrta Evropske komisije na voljo več orodij in instrumentov. Eno od pomembnih orodij je pripravil tudi Eurostat. Vloga Eurostata je zagotoviti dostop do ustreznih podatkov, ki pomagajo spremljati napredek. V ta namen Eurostat zainteresiranim deležnikom ponuja orodje »Okvir za spremljanje krožnega gospodarstva«.
Orodje je namenjeno za spremljanje aktivnosti in njihovih učinkov na področju Krožnega gospodarstva v EU. Evropski komisiji in drugim oblikovalcem politik omogoča, da spremljajo doseženi napredek in ocenijo učinkovitost svojih ukrepov. Na ta način se vzpostavljeni ukrepi izboljšujejo ter višajo svojo dodano vrednost.
Omenjeno orodje »Okvir za spremljanje krožnega gospodarstva« vsebuje tudi podrobne podatke o Krožnem gospodarstvu v Sloveniji. Najdete ga na naslednji povezavi: https://ec.europa.eu/eurostat/web/circular-economy/monitoring-framework
Avtor: Igor Börc, podjetniški mentor
VIRI:
EUROSTAT: https://ec.europa.eu/eurostat/web/circular-economy/monitoring-framework
EVROPSKA KOMISIJA: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_420
EVROPSKI PARLAMENT: https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20220331STO26410/zakaj-je-zakonodaja-eu-o-pravici-do-popravila-pomembna
SPOT Pomurje
Projekt »JR Podporno okolje 2023«
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.
