KROŽNO GOSPODARSTVO

Krožno gospodarstvo je sistem ekonomskih modelov, ki poudarjajo poslovne priložnosti, kjer prevladujejo cikli in ne linearni procesi. Po zasnovi je obnovitveno in regenerativno, cilj pa je, da izdelki, sestavni deli in materiali ves čas ostanejo pri njihovi najvišji uporabnosti in vrednosti.

V današnjih uveljavljenih ekonomskih sistemih se blago proizvaja, uporablja in zavrže, kar je linearna ekonomija, kjer ima tok jasen začetek in jasen konec. Krožno gospodarstvo deluje povsem drugače. Izdelki in storitve v krožnem gospodarstvu so zasnovani na način, ki omogoča njihovo ponovno uporabo, bodisi v bioloških ali tehničnih ciklih.

Vsi izdelki so izdelani tako, da jih je mogoče razstaviti, materiale pa razgradi narava ali vrnejo v proizvodnjo. Biološki material je torej sestavljen iz nestrupene, čiste surovine in tehničnih materialov, ki so zasnovani tako, da služijo kot vir, ki ga je treba znova uporabiti v industriji. Cilj je, da se nič ne zavrže in da se zmanjša potreba po nakupu novih dobrin, proizvodnjo in transport pa najučinkoviteje izvedemo z obnovljivimi viri energije.

Ta osnovna načela zagotavljajo okvir, ki združuje metode in pristope, pridobljene iz različnih virov, kot so od zibelke do zibelke, mimikrija, industrijska simbioza, ekosistemske storitve, skupna potrošnja in seveda tako uveljavljene kot nove metode predelave in recikliranja odpadkov.

Slika: Proces krožnega gospodarstva

Krožno gospodarstvo je drugačen način poslovanja, ki podjetja sili v premislek o vsem, od tega, kako načrtovati in izdelovati izdelke, do svojih odnosov s strankami. Ena največjih razlik je vloga stranke. Poudarek ni več na porabi, temveč na uporabi funkcije. To postavlja različne zahteve poslovni skupnosti, da v svojih poslovnih modelih zgradi dolgoročne odnose. Prednost je, da imajo podjetja koristi od uspeha drug drugega v tej kaskadi različnih ciklov.

Premik v Krožno gospodarstvo je izziv, prinaša pa tudi nove priložnosti v infrastrukturi, energiji in proizvodnji pri njihovem prilagajanju modelu krožnega gospodarstva. Nekateri poslovni modeli so na začetku lažji od drugih, na primer najem izdelkov namesto nakupa (vse od vijaka do avtomobila), podjetja, ki zbirajo in prenavljajo lastne izdelke in jih nato prodajajo v trgovini v ločenem oddelku ali enakovrednih trgovinah. Podjetja lahko najdejo nove načine za podaljšanje življenjske dobe izdelkov ali komponent, iskanje vrednosti v odpadkih ali načrtovanje krožne uporabe.

Gre predvsem za spodbujanje naslednjih generacij k razmišljanju in oblikovanju na trajnosten način ter k uporabi krožnih poslovnih sistemov za gradnjo boljše prihodnosti.

PODPORA EVROPSKE UNIJE PRI PREHODU NA KROŽNO GOSPODARSTVO

V začetku leta 2020, je Evropska komisija predstavila nov akcijski načrt krožnega gospodarstva, ki vključuje predloge o trajnostnem načrtovanju izdelkov, zmanjševanju količine odpadkov in pravicah državljanov (npr.: pravico do popravila). Poseben poudarek so dobili sektorji, ki porabljajo veliko surovin. To so elektronika in informacijska tehnologija, plastika, tekstil in gradnja.

V letu 2021 so bili predlaganimi dodatni strožji ukrepi in predpisi glede recikliranja in zavezujoči cilji glede uporabe in porabe materialov do leta 2030.

Marca 2022 pa je Evropska Komisija predstavila prvi sveženj ukrepov, ki je namenjen pospeševanju prehoda na krožno gospodarstvo in je del akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Med predlogi so spodbujanje trajnostnih izdelkov, aktivna vloga potrošnikov za zeleni prehod, pregled uredbe o gradbenih materialih in strategija o trajnostnem tekstilu.

Konec leta 2022 je Komisija predlagala nove evropske predpise o embalaži. Predlogi se nanašajo na izboljšave oblikovanja embalaže, npr.  jasno označevanje, da se spodbudi ponovno uporabo in reciklažo. Zaželen je tudi prehod na biološko, biorazgradljivo plastiko, ki jo je mogoče kompostirati.

Spodbuja se uporaba koncepta pozitivnega snovnega kroga, ki se usmerja v ponovno uporabo, popravilo in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Z delujočim konceptom »Closing the loop« lahko odpadke ene industrije spremenimo v snovni vir druge in s tem zmanjšamo količino odloženih ali sežganih odpadkov. Koncept in razmišljanje skladno s krožnim gospodarstvom se začne že na samem začetku življenjskega cikla izdelka; pametno oblikovanje izdelkov in izbira proizvodnih procesov, kar lahko pripomore k varčevanju  z viri, omogoča učinkovito upravljanje z odpadki, obenem pa ustvarja nove poslovne priložnosti. Prehod v krožno gospodarstvo pa je kompleksen, saj zahteva preoblikovanje sistemov in nujno potrebo po novih znanjih. Vključuje tudi področje načrtovanja (Eco Design), oglaševanja in IKT.

Viri  in materiali se reciklirajo, vrnejo v proizvodni cikel in ponovno uporabijo. Za koriščenje potenciala teh ti. sekundarnih surovin, je nujna vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja z odpadki, sprostitev ovir pri njihovem trgovanju ter zagotavljanje visokih standardov kakovosti. Recikliranje v konceptu krožnega gospodarstva je pridobivanje materialov skozi zbiranje, razstavljanje in recikliranje odsluženih izdelkov. Ponovna integracija teh materialov na začetek proizvodnega življenjskega cikla se kaže v zmanjšanju vplivov na okolje in stroškov proizvodnje.

Evropska komisija je že v letu 2015 potrdila načrt krožnega gospodarstva. Predlogi obravnavajo učinkovito ravnanje z odpadki, ki povečujejo konkurenčnost EU na svetovnem trgu ter spodbujajo gospodarsko rast in nastanek novih delovnih mest.

Ključni elementi načrta za uvedbo Krožnega gospodarstva so:

• doseči 65 % recikliranje komunalnih odpadkov do leta 2030;
• doseči 75 % recikliranje odpadne embalaže do leta 2030;
• zmanjšanje odlaganja komunalnih odpadkov na zunanja odlagališča za 10 % do leta 2030;
• prepoved odlaganja ločeno zbranih odpadkov;
• spodbujanje ekonomskih instrumentov za odvračanje odlaganja odpadkov;
• poenostavljena in izboljšana opredelitev in usklajene metode za izračun stopnje recikliranja po vsej EU;
• konkretni ukrepi za spodbujanje ponovne uporabe in spodbujanje industrijske simbioze – uporaba stranskega produkta ene industrije v surovino druge industrije;
• ekonomske spodbude za podjetja, ki se bodo stimulirala podjetja za pridelavo zelenih izdelkov in podpirala recikliranje.

Prehod na krožno gospodarstvo že poteka, saj so vodilna podjetja, potrošniki in javni organi v Evropi že sprejeli predlagani trajnostni model. Komisija zagotavlja, da bo prehod na krožno gospodarstvo ponudil priložnosti za vse. V akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, ki je del industrijske strategije EU, so naslednji ukrepi:

• trajnostni izdelki: zakonodajni predlogi na področju politike trajnostnih izdelkov, da se zagotovi, da bodo izdelki dani na trg EU, zasnovani tako, da bodo trajali dlje, jih bo lažje ponovno uporabiti, popraviti in reciklirati ter da bodo v največji možni meri vključevali reciklirane surovine namesto primarnih. Uporaba za enkratno uporabo bo omejena, obravnavana bo prezgodnja zastarelost in prepovedano bo uničenje neprodanega nepokvarljivega blaga;
• krepitev vloge potrošnikov: potrošniki bodo imeli dostop do zanesljivih informacij o vprašanjih, kot sta popravljivost in trajnost izdelkov, da bi lahko na tej osnovi lažje sprejemali okoljsko-trajnostne odločitve. Uzakonjena bo „pravico do popravila“;
• spremljanje kritičnih sektorjev, ki uporabljajo največ virov in kjer so možnosti za krožnost velike:
  • elektronika in IKT: pobuda za krožno elektroniko za daljšo življenjsko dobo izdelkov ter izboljšanje zbiranja in obdelave odpadkov;
  • baterije in vozila: nova pravila za baterije za večjo trajnost in več možnosti za krožnost na področju baterij;
  • embalaža: nove zahteve glede dovoljenj na trgu EU, vključno z zmanjšanjem (prekomerne) embalaže;
  • plastika: nove zahteve glede vsebnosti recikliranih materialov in poseben poudarek na mikro-plastiki ter plastiki, narejeni na biološki osnovi in biološko razgradljivi plastiki;
  • tekstilni izdelki: nova strategija EU za tekstilne izdelke, konkurenčnost in inovativnost v sektorju ter spodbuditev trga EU za ponovno uporabo tekstila;
  • gradbeništvo in stavbe: celovita strategija za trajnostno grajeno okolje, ki spodbuja načela kroženja;
  • hrana: nova zakonodaja o ponovni uporabi embalaže, posode in pribora za enkratno uporabo z izdelki za večkratno uporabo v živilskih storitvah;
• manj odpadkov: preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova preobrazba v visokokakovostne sekundarne vire, ki uspešno vstopajo na trgu za sekundarnih surovin. Komisija bo preučila možnost vzpostavitve vseevropskega trajnostnega modela za ločeno zbiranje odpadkov in njihovo označevanje.

ORODJE ZA SPREMLJANJE UČINOV

Za spremljanje napredka v smeri krožnega gospodarstva je v okviru akcijskega načrta Evropske komisije na voljo več orodij in instrumentov. Eno od pomembnih orodij je pripravil tudi Eurostat. Vloga Eurostata je zagotoviti dostop do ustreznih podatkov, ki pomagajo spremljati napredek. V ta namen Eurostat zainteresiranim deležnikom ponuja orodje »Okvir za spremljanje krožnega gospodarstva«.

Orodje je namenjeno za spremljanje aktivnosti in njihovih učinkov na področju Krožnega gospodarstva v EU. Evropski komisiji in drugim oblikovalcem politik omogoča, da spremljajo doseženi napredek in ocenijo učinkovitost svojih ukrepov. Na ta način se vzpostavljeni ukrepi izboljšujejo ter višajo svojo dodano vrednost.

Omenjeno orodje »Okvir za spremljanje krožnega gospodarstva« vsebuje tudi podrobne podatke o Krožnem gospodarstvu v Sloveniji. Najdete ga na naslednji povezavi: https://ec.europa.eu/eurostat/web/circular-economy/monitoring-framework

Avtor: Igor Börc, podjetniški mentor

VIRI:

EUROSTAT: https://ec.europa.eu/eurostat/web/circular-economy/monitoring-framework

EVROPSKA KOMISIJA: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_420

EVROPSKI PARLAMENT: https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20220331STO26410/zakaj-je-zakonodaja-eu-o-pravici-do-popravila-pomembna

 

 

SPOT Pomurje

Projekt »JR Podporno okolje 2023«

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.

 

POVABILO K ODDAJI PONUDB  ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI V OKVIRU PROJEKTA

»TALENT LAB  – Povečanje zaposlitvenih potencialov v Pomurski regiji« –

Organizacija izobraževalnih delavnic za mentorje

 

1. Naročnik povabila

 Pomurski tehnološki park d.o.o., Plese 9a, 9000 Murska Sobota, na osnovi spodaj opredeljenih pogojev vabi vse zainteresirane, da na priloženem obrazcu podajo ponudbo za izvedbo storitev in sicer:

 Predmet povabila

 Organizacija izobraževalnih delavnic za mentorje na podlagi identificiranih manjkajočih kompetenc pri delu z mladimi talenti, ki zajema:

• izvedbo 1 izobraževalne delavnice v trajanju 2-3 pedagoških ur na temo »Trendi v digitalnem marketingu«,
• izvedbo 1 izobraževalne delavnice v trajanju 2-3 pedagoških ur na temo »Triki in veščine javnega nastopanja«,
• izvedbo 1 izobraževalne delavnice v trajanju 2-3 pedagoških ur na temo »Mentorstvo kot vloga, odnos in proces«,
• pripravo izobraževalnega gradiva za mentorje.

Rok za izvedbo vseh aktivnosti: 30. 9. 2023

Podrobnejša specifikacija aktivnosti in terminski plan se sproti dogovori z naročnikom. Izvajalec pri dokumentiranju upošteva CGP projekta, katero mu zagotovi naročnik.

 

3. Izhodišča za pripravo ponudbe

 Iz ponudbe naj bodo razvidni naslednji podatki:

• kontakti ponudnika
• predmet ponudbe
• vrednost del brez DDV
• datum veljavnosti ponudbe

 

Vrednost ponudbe za izvedbo vseh aktivnosti ne sme presegati 2.500,00 EUR brez DDV.

Vsi popusti in rabati morajo biti že vključeni v ponujeno ceno.

 

4. Finančni okvir

Ponudba mora vključevati vse stroške povezane z izvedbo aktivnosti; stroške poti, ipd. Naročnik ne sme imeti z izvedbo aktivnosti nobenih dodatnih stroškov, če niso posebej dogovorjeni in naročeni.

 

5. Plačilni pogoji

 Za izvedbo storitve naročnik sklene pogodbo z izbranim ponudnikom. Plačilo za opravljene storitve bo izvedeno na podlagi izstavljenega računa po izvedbi posameznih aktivnosti iz 2. točke tega povabila.

 

6. Pogoji za oddajo ponudbe in merila za izbor

 Ponudnik mora k ponudbi priložiti naslednje zahtevane reference:

• izvedba vsaj 3 tematskih dogodkov v zadnjih 5 letih.

Izvajalec storitve bo izbran glede na ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Naročnik si pridržuje pravico, da na podlagi prejetih ponudb ne izbere nobenega izvajalca.

Postopek bo vodila strokovna komisija imenovana s strani odgovorne osebe naročnika.

 

7. Rok za predložitev in način predložitve ponudbe

Ponudbe na predpisanem (priloženem) obrazcu se predložijo v pisni obliki in elektronsko (tomaz.laposa@p-tech.si) najkasneje do 15. 5. 2023 (datum prispetja ponudbe k naročniku).

Kontaktna oseba za dodatne informacije: Tomaž Lapoša, tel. 02 530 82 29, tomaz.laposa@p-tech.si

 

Murska Sobota, 5. 5. 2023

Ponudba_Obrazec – TALENT LAB

 

Turistična mala in srednje velika podjetja v Pomurju, ne zamudite edinstvene priložnosti in se prijavite na javni poziv na temo digitalne transformacije!

Danes je bil na podstrani spletne strani turistične destinacije Amazon of Europe (www.visitaoe.com/call) objavljen javni poziv in bo odprt do 03.03.2023. Podjetja lahko pridobite do največ 3.000,00 EUR finančne spodbude. Če razmišljate o dodatnem izobraževanju in/ali izboljšavah na področju digitalnega marketinga, o posodobitvah, ki izboljšujejo komunikacijo znotraj podjetja ali s končnimi uporabniki, o vzpostavitvi nove spletne strani, vzpostavitvi rezervacijskega sistema ali zgolj o posodobitvi le-teh, ne zamudite edinstvene priložnosti in se prijavite!

Za več informacij o samem razpisu kliknite na naslednjo povezavo: Call – Amazon of Europe (visitaoe.com)

Več o projektu SMARTER AOE najdete tukaj.

Kontaktna oseba za več informacij:

Tjaša Ružič (00 386 2 530 82 00, tjasa@p-tech.si)

Online dogodek, 16. december 2022

V okviru projekta DIH² smo za člane istoimene mreže smo preko spleta organizirali 8. dogodek mreženja. Osrednji motiv dogodka je bil »Kako filozofija DIH² pomaga graditi blagovno znamko LER na regionalni ravni«, ki so najpomembnejši člen za zagotavljanje učinkovite mreže DIH članov.

Ideja te filozofije je, da  mora biti DIH osrednji subjekt v regiji, prepoznan tako med podjetji kot oblikovalci politik. Cilje je namreč, da morajo podjetja vedeti, da LER kot predstavnik DIH, predstavlja pravo osebo za njihove potrebe. Mreža partnerjev projekta DIH² je namreč razvila več orodij in praks, ki jih DIH lahko uporabi za ustvarjanje dinamične in živahne evropske skupnosti. Konkretno je naš sodelavec, Borut Zrim predstavil  svojo pot v vlogi t.i. LER (Lokalni evangelist za robotiko) omrežja DIH² v Sloveniji, kaj je to pomenilo zanj osebno kot tudi za inštitucijo Pomurski tehnološki park /DIH Pametna proizvodnja.

Na dogodku je bilo čez 40 predstavnikov digitalnih vozlišč iz cele Evrope, vključno s Turčijo in Ukrajino.

 

 

 

Banja Luka, 2. december 2022

V okviru sodelovanja partnerjev mreže DIH² (ETF, ICENT) ter na povabilo glavnega organizatorja, zdaj že tradicionalnega in prepoznavnega dogodka FORWARD 2022, Inovacijski center Banja Luka, smo v Pomurskem tehnološkem parku sprejeli izziv in se odzvali vabilu. Na splošno je dogodek namenjen seznanjanju in prenosu dobrih praks iz različnih podpornih ekosistemov z namenom, hitrejšega razvoja gospodarstva in kakovost življenja državljanov; tudi letos so prišle na dnevni red aktualne teme iz sveta gospodarstva in IKT vsebin.

V eni okroglih miz je kot sogovornik sodeloval naš sodelavec, Borut Zrim (DIH² LER za Slovenijo) in podrobneje prestavil kako pospešiti digitalizacijo in inovativnost podjetij s pomočjo mednarodnih podpornih inštrumentov s poudarkom na t.i. »kaskadnih modelih financiranja«. Dogodek je znova ponudil priložnost povezovanja z mnogimi akterji podpornega okolja kakor s konkretnimi podjetji. Odzivnost medijev in prisotnost na dogodku pritrjujejo kvaliteti organizatorja in pomenu dogodka za lokalne politike, ki so se prav tako predstavili na dogodku. Upamo na snidenje ob letu.

 

 

V okviru projekta Smarter AOE bo v začetku meseca januarja objavljen javni poziv za pridobitev nepovratnih sredstev na področju digitalne preobrazbe turističnih malih in srednje velikih podjetij v Pomurju. Podjetja lahko pridobijo do maksimalno 3.000,00 EUR finančne spodbude. V kolikor premišljujete o dodatnem usposabljanju in/ali izboljšavah na področju digitalnega marketinga, o posodobitvah, ki izboljšajo komunikacijo znotraj podjetja ali s končnimi uporabniki, o vzpostavitvi spletne strani, vzpostavitvi rezervacijskega sistema ali samo o posodobitvah le teh, ne zamudite enkratne priložnosti in se prijavite na poziv.

V sklopu projekta bo prav tako potekala Amazon of Europe akademija, ki bo vključevala skupna spletna usposabljanja za MSP-je v turizmu. Planiranih je 10 virtualnih delavnic z zelo zanimivimi in koristnimi tematikami na področju digitalizacije, ki jih bodo vodili strokovnjaki iz različnih področij digitalizacije. Podjetja, ki bodo prejela finančno spodbudo bodo upravičena tudi do mentorstva, katerega namen je predvsem podpora pri prepoznavanju posebnih vprašanj/težav in potreb ter usmerjanje pri ustrezni porabi finančne podpore.

V kolikor boste rabili pomoč pri prijavi na javni poziv ali boste imeli kakršnakoli dodatna vprašanja nas kontaktirajte in z veseljem vam bomo pomagali.

Več o Smarter AOE projektu najdete na sledeči povezavi: https://www.p-tech.si/projekt/smarter-amazon-of-europe/

Kontaktna oseba:

Tjaša Ružič,

E-mail: tjasa@p-tech.si;

Tel.: 02/5308 – 200

 

Projekt je sofinanciran v okviru Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME).

Grant Agreement number: 101038042

Bratislava, 19.-20. oktober 2022

Slovenská technická univerzita iz Bratislave, član mreže DIH² je v mestu Bratislava organizirala 8. srečanje konzorcija digitalnih vozlišč partnerjev DIH². Največ pozornosti je bilo namenjeno ogledu Nacionalnega centra za robotiko, kjer smo imeli to čast, da smo v kleti stavbe nekaj časa »preživeli« z njihovimi #roboti in strokovnjaki podjetij in laboratorijev.

Poleg rednega srečanja partnerjev, pa je nekaj časa bilo namenjenega tudi predstavitvam novih DIH-ov, članov mreže ter sklepanju poslov in izmenjavi izkušenj in dobrih praks. Tudi Borut Zrim (KER iz Slovenije) je spoznal in se povezal z novimi partnerji, nekaj iz balkanske regije, kakor tudi preostale Evrope. Cilj je bil projektno sodelovanje na tematikah industrijske robotike, avtomatizacije, vse bolj tudi umetne inteligence za potrebe agilne proizvodnje. Velika zasluge in zahvala za dobro organizacijo dogodka pa gre domačinu, Františk Duchoň-u in njegovim kolegom iz Tehnične Univerze v Bratislavi.