Strategija pametne specializacije (S5) predstavlja ključen okvir za usmerjanje razvoja slovenskega gospodarstva, pri čemer imajo mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) osrednjo vlogo kot nosilci inovacij in rasti. S5 spodbuja njihovo vključevanje v raziskovalno-razvojne aktivnosti, digitalni in zeleni prehod ter sodelovanje v globalnih verigah vrednosti. S tem MSP-jem omogoča dostop do financiranja, znanja in partnerstev, ki so ključni za povečanje njihove konkurenčnosti in dolgoročni razvoj.
Strategija pametne specializacije (S5) oz. »Slovenian Sustainable Smart Specialisation Strategy« predstavlja strateški okvir Slovenije za programsko obdobje 2021–2027, usmerjen v t. i. dvojni prehod (»twin transition«), ki temelji na celostni in poglobljeni uporabi naprednih tehnologij (»deep tech«) ter uvajanju novih poslovnih modelov, kar presega zgolj parcialne oziroma površinske (»shallow«) pristope. Strategija poudarja preobrazbo gospodarstva in družbe v smeri inovativnosti, nizkoogljičnosti, digitalizacije in znanja. S tem pridobi trajnostno naravnanost ter deluje kot ključna podlaga za usmerjanje in dodeljevanje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru cilja Pametnejša Evropa.
Predhodnici strategije S5 sta bili evropska Strategija pametne specializacije (S3) in njena slovenska nadgradnja (S4). S3 je bila uvedena v programskem obdobju 2014–2020 z namenom usmerjanja vlaganj iz ESRR v raziskave in inovacije na področja primerjalnih prednosti ter spodbujanja sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalno-razvojnimi institucijami, pri čemer je ključno vlogo imel proces podjetniškega odkrivanja (EDP). Na tej osnovi je Slovenija leta 2015 oblikovala S4, ki je opredelila nacionalne razvojne prioritete in vzpostavila učinkovitejše sodelovanje med inovacijskimi deležniki ter močnejšo vpetost v evropske mreže. S4 je tako postala pomemben instrument za razvoj inovacijskega ekosistema in hkrati pogoj za črpanje sredstev kohezijske politike.
Strateški cilj S5 je zeleni prehod, ki ga opredeljujemo kot inovativno, nizkoogljično, digitalno ter na znanju utemeljeno preobrazbo gospodarstva in družbe. Kazalniki za spremljanje strateškega cilja S5 vključujejo produktivnost dela (BDP na zaposlenega v standardih kupne moči), Evropski inovacijski indeks (EII), snovno produktivnost, Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) ter kazalnike človeškega kapitala, kot sta delež prebivalcev s terciarno izobrazbo (30–34 let) in vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje. Na tej podlagi S5 stremi k prehodu iz vloge sledilca v soustvarjalca globalnih trendov, z večjo vlogo v raziskavah, inovacijah in dejavnostih z visoko dodano vrednostjo znotraj globalnih verig. Strategija je usklajena z drugimi ključnimi nacionalnimi in sektorskimi dokumenti ter deluje kot povezovalni okvir, ki nadgrajuje cilje Strategije razvoja Slovenije 2030 in sorodnih strategij (npr. ZRISS 2030, industrijska, digitalna in AI strategija, NEPN). S tem omogoča usklajeno izvajanje ukrepov ter podpira zeleni in digitalni prehod, tudi v kontekstu evropskega zelenega dogovora, Načrta za okrevanje in odpornost ter pravičnega prehoda premogovnih regij.
S5 opredeljuje 10 prednostnih področij, na katerih Slovenija izkazuje primerjalne prednosti. Ta področja so:
• Pametna mesta in skupnosti,
• Horizontalna mreža informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
• Zdravje – medicina,
• Pametne stavbe in dom z lesno verigo,
• Trajnostna pridelava hrane,
• Mreže za prehod v krožno gospodarstvo,
• Trajnostni turizem,
• Mobilnost,
• Tovarne prihodnosti,
• Materiali kot končni produkti.
Vsako področje se naprej deli tudi na podpodročja. Pametna mesta in skupnosti se osredotočajo na razvoj celovitih rešitev za izboljšanje kakovosti življenja v urbanih okoljih. Vključuje podpodročja, kot so zdravje in oskrba prebivalcev, energetsko učinkovita infrastruktura, trajnostna mobilnost in logistika, varnost ter napredne digitalne storitve za upravljanje mest. Ključni cilj je povezovanje tehnologij in podatkov za bolj učinkovito, trajnostno in vključujoče urbano okolje.
Horizontalna mreža informacijsko-komunikacijskih tehnologij predstavlja tehnološko osnovo za digitalno preobrazbo drugih sektorjev. Vključuje razvoj digitalne in podatkovne ekonomije, umetne inteligence, digitalnih platform ter napredne infrastrukture, kot so oblačne rešitve in 5G. Pomembno vlogo imajo tudi vesoljske in druge napredne tehnologije, ki omogočajo inovacije in povezljivost v različnih industrijah.
Zdravje – medicina zajema razvoj naprednih rešitev v zdravstvu, ki temeljijo na tehnologiji in podatkih. Podpodročja vključujejo digitalno zdravstvo, zdravljenje raka, naravna zdravila in kozmetika, medicinske tehnologije in biotehnologijo. Cilj je izboljšati kakovost zdravstvenih storitev ter učinkovitost zdravstvenega sistema.
Pametne stavbe in dom z lesno verigo združuje trajnostno gradnjo, energetsko učinkovitost in uporabo lesa kot ključnega materiala. Podpodročja vključujejo razvoj pametnih sistemov upravljanja stavb, energetsko učinkovite in nizkoogljične gradnje ter inovacije v lesni verigi. Cilj je ustvarjanje trajnostnih bivalnih in delovnih okolij z visoko dodano vrednostjo.
Trajnostna pridelava hrane obravnava razvoj naprednih rešitev v kmetijstvu in prehranskih verigah. Vključuje pametno kmetijstvo (AgriTech), zagotavljanje varne in kakovostne hrane, optimizacijo prehranskih verig ter razvoj biogospodarstva. Cilj je povečati produktivnost ob hkratnem zmanjševanju okoljskih vplivov.
Mreže za prehod v krožno gospodarstvo spodbujajo prehod iz linearnega v krožni gospodarski model. Osredotoča se na učinkovito rabo virov, recikliranje, ponovno uporabo materialov, industrijsko simbiozo ter razvoj novih krožnih poslovnih modelov. Namen je zmanjšanje okoljskih vplivov in povečanje učinkovitosti virov v celotnem gospodarstvu.
Trajnostni turizem se osredotoča na razvoj trajnostnih in digitalno podprtih turističnih storitev. Podpodročja vključujejo digitalizacijo turizma, razvoj trajnostnih destinacij, personalizacijo turistične ponudbe ter valorizacijo kulturne in naravne dediščine. Cilj je ustvarjanje višje dodane vrednosti ob ohranjanju okolja.
Področje mobilnosti se osredotoča na razvoj trajnostnih in pametnih transportnih rešitev. Vključuje elektrifikacijo, alternativne pogone, napredne logistične sisteme ter pametne prometne rešitve. Cilj je zmanjšanje okoljskih vplivov in izboljšanje učinkovitosti transporta.
Tovarne prihodnosti spodbujajo digitalno in tehnološko preobrazbo industrije. Vključuje pametno proizvodnjo (»Industry 4.0«), robotiko, avtomatizacijo, digitalne dvojčke in fleksibilne proizvodne sisteme. Namen je povečati učinkovitost, prilagodljivost in konkurenčnost proizvodnih podjetij.
Področje materiali kot končni produkti se pa osredotoča na razvoj in uporabo naprednih materialov z visoko dodano vrednostjo. Podpodročja vključujejo funkcionalne, pametne in lahke materiale ter materiale za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu. Cilj je razvoj inovativnih produktov, ki prispevajo k večji konkurenčnosti industrije.
Strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP) imajo v okviru S5 vlogo ključnega povezovalnega in izvedbenega mehanizma, saj združujejo podjetja, raziskovalne institucije in druge deležnike znotraj posameznih prednostnih področij ter spodbujajo razvoj skupnih raziskovalno-inovacijskih projektov. Za MSP-je predstavljajo pomembno podporno okolje, saj jim omogočajo dostop do znanja, partnerstev, infrastrukture in vključevanje v razvojne verige z višjo dodano vrednostjo. Hkrati SRIP-i olajšujejo dostop do financiranja, saj so projekti, ki so usklajeni s prioritetami S5 in razviti v okviru teh partnerstev, pogosto bolje pozicionirani na nacionalnih in evropskih razpisih (npr. ESRR, Obzorje Evropa). MSP-ji se lahko v SRIP vključijo preko članstva ali sodelovanja v projektih, s čimer povečajo svoje možnosti za pridobitev sredstev, razvoj inovacij ter dolgoročno konkurenčnost na trgu.
SRIP v Sloveniji kot ključna vstopna točka za MSP: povezovanje, razvoj projektov in dostop do financiranja
V Sloveniji je v okviru S5 vzpostavljenih 9 SRIP-ov (Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev), ki pokrivajo ključna prednostna področja (razen turizma) in predstavljajo glavno vstopno točko za MSP-je v inovacijski ekosistem. Ta so:
• SRIP Pametna mesta in skupnosti (PMiS) – fokus: digitalne rešitve za urbana okolja, energija, mobilnost, kakovost bivanja
• SRIP GoDigital – fokus: IKT, umetna inteligenca, digitalizacija gospodarstva, SRIP Zdravje – medicina – fokus: digitalno zdravje, medicinske tehnologije, biotehnologija
• SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo (PSiDL) – fokus: trajnostna gradnja, lesna veriga, energetska učinkovitost
• SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo – fokus: krožno gospodarstvo, recikliranje, učinkovita raba virov
• SRIP Trajnostna pridelava hrane – fokus: agroživilski sektor, pametno kmetijstvo, prehranske verige
• SRIP Tovarne prihodnosti – fokus: industrija 4.0, avtomatizacija, robotika, pametna proizvodnja
• SRIP Mobilnost – fokus: trajnostni transport, logistika, pametni prometni sistemi
• SRIP Materiali kot končni
Viri:
• https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/slovenska-strategija-trajnostne-pametne-specializacije-s5/
• https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/02/Strategija-S5_verzija_1_1.pdf
• https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fevropskasredstva.si%2Fapp%2Fuploads%2F2025%2F05%2FPriloga-Tabela-FP-in-PS_marec-2025_v1-1.xlsx&wdOrigin=BROWSELINK
• https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/slovenska-strategija-pametne-specializacije/
- april, 2026
Pripravila: Nuša Lisjak, podjetniški mentor
Projekt »JR Podporno okolje 2026 – 2029«
SPOT Pomurje – partner Pomurski tehnološki park
