Pomurje, najseverovzhodnejša slovenska regija, se že desetletja sooča z razvojnimi vrzelmi v primerjavi z nacionalnim povprečjem. Regijo zaznamujejo nizka dodana vrednost, staranje prebivalstva, odseljevanje mladih in izobraženih kadrov ter pomanjkanje močnih raziskovalno-razvojnih kapacitet. Hkrati pa ima Pomurje izjemne naravne in geostrateške prednosti: bogate kmetijske površine, dostop do tujih trgov in čezmejno lego.
V strokovnem članku so navedeni najnovejši razpoložljivi podatki Statističnega urada RS (SURS) za leto 2023 in nacionalni kazalniki za leto 2024, ki ponujajo okvir za regijsko primerjavo.
Trg dela v Pomurju
Leta 2023 je bila v Pomurju stopnja delovne aktivnosti 62,0%, kar je najnižja vrednost med vsemi statističnimi regijami v Sloveniji. Čeprav se brezposelnost zmanjšuje, je strukturno vprašanje predvsem nizka aktivnost prebivalstva, ki kaže na manjšo udeležbo ljudi na trgu dela in na prisotnost ranljivih skupin (dolgotrajno brezposelnost, starejši, nizko izobraženi). Leta 2025 je Slovenija zabeležila rekordno nizko anketno brezposelnost (okrog 2,9%), kar kaže na pomanjkanje delovne sile na nacionalni ravni. Vendar se ta trend ne odraža enakomerno po regijah – v Pomurju vztraja težava nezadostne ponudbe kakovostnih delovnih mest, zaradi česar je delovna sila še vedno izjemno mobilna.
Povprečna neto plača v Pomurju je znašala 1.336 €, kar je približno 8% manj od slovenskega povprečja. Poleg tega ima regija najnižji neto razpoložljivi dohodek na prebivalca (14.792 €) in najnižji BDP na prebivalca (20.360 €), kar predstavlja kar tretjino zaostanka za državnim povprečjem. Takšen razkorak neposredno vpliva na življenjski standard in konkurenčnost regije.
V regiji deluje približno 8.700 podjetij, z mikro-zaposlovanjem (povprečno 4,2 osebe na podjetje). To pomeni, da ima velika večina podjetij omejene zmožnosti za vlaganje v raziskave, razvoj in sistematično upravljanje s kadri.
Mobilnost delovne sile ostaja značilna: kar 22,4% zaposlenih dnevno migrira v druge regije, največ v Podravsko (45%) in Osrednjeslovensko (44%). Ti tokovi odražajo privlačnost večjih urbanih središč in pomanjkanje perspektivnih delovnih mest v Pomurju.
Raziskave in razvoj
Bruto domači izdatki za raziskave in razvoj so leta 2023 znašali 1,364 milijarde evrov, kar je predstavljalo 2,1 % BDP – najvišjo raven doslej. Največji delež financiranja je prispeval poslovni sektor (okoli 69 %), medtem ko sta vlada in visokošolski sektor skupaj zagotovila približno 30 %. Pomembno je, da se trend nadaljuje tudi v letu 2024 in 2025, pri čemer je Slovenija med državami Srednje in Vzhodne Evrope zabeležila najvišji delež vladnih izdatkov za R&R, skoraj 0,9 % BDP, kar predstavlja več kot 100-odstotno rast v zadnjem desetletju.
Evropski inovacijski indeks (EIS) za leto 2025 Slovenijo uvršča med najboljše »zmerne inovatorje«, saj dosega 94,7 % povprečja EU. Posebno izstopajo dosežki na naslednjih področjih:
- rast števila novih doktorjev znanosti (+11,6 odstotnih točk),
- večji delež tujih doktorskih študentov (+7,7 odstotnih točk),
- porast so-objav med javnim in zasebnim sektorjem (+32,3 odstotnih točk),
- močna vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje.
Kljub temu Slovenija zaostaja pri številu visoko citiranih znanstvenih objav ter patentnih prijavah, kar omejuje globalno vidnost njenega raziskovalnega prostora. Čeprav je delež poslovnega sektorja v financiranju R&R primerljiv z evropskim povprečjem, se kaže stagnacija vlaganj v inovacije v številnih malih in srednje velikih podjetjih. Število patentnih prijav je ostalo nizko (okoli 5 na 100.000 prebivalcev), zagonska podjetja pa so redkejša kot v drugih malih evropskih državah. Prav tako je še vedno omejena dostopnost tveganega kapitala, kar upočasnjuje razvoj tehnoloških podjetij z visokim potencialom rasti.
V Pomurju so vlaganja v raziskave in razvoj bistveno nižja. Že leta 2018 je regija prispevala zgolj 0,6% vseh nacionalnih izdatkov za R&R, kar je pomenilo okoli 4,95 milijona evrov. Kasnejši podatki potrjujejo, da Pomurje pri vlaganjih ni bistveno napredovalo, kar potrjujejo tudi podatki SURS iz leta 2025, kjer se regija uvršča med sam rep po deležu izdatkov za R&R v BDP in po številu raziskovalcev.
Glavni razlogi so:
- odsotnost večjih industrijskih podjetij z lastnimi raziskovalnimi oddelki,
- pretežna zastopanost mikro in malih podjetij,
- omejena prisotnost raziskovalnih institucij,
- demografski izzivi (odseljevanje mladih, staranje prebivalstva).
Pomurje ima izrazito neugodno starostno strukturo: najvišjo povprečno starost prebivalcev (46,6 leta), najnižji delež mladih (12,9 %) in najvišji delež starejših nad 65 let (25 %) v državi. To neposredno vpliva na ponudbo delovne sile in krepi potrebo po programih za aktivacijo starejših ter priseljevanju mladih in izobraženih kadrov.
Razvojne strategije in priložnosti
Regionalni razvojni program Pomurje 2021–2027 zasleduje vizijo »Zdravo. Pomurje. 2030« s poudarkom na petih prioritetah: pametna, zelena, povezana, socialna in privlačna regija. Na področju R&R in zaposlovanja se ponujajo naslednje ključne priložnosti:
Agro-živilstvo in zdravje kot nosilni stebri
- razvoj funkcionalnih živil, sledljivost z IoT, digitalizacija kmetijstva,
- pilotni projekti v srebrni ekonomiji (telezdravje, domovi za starejše s podporno IKT).
Skupni razvojni laboratoriji in grozdi
- ker ima večina podjetij manj kot 5 zaposlenih, je nujna vzpostavitev skupnih kapacitet za prototipiranje, testiranja in inovacije, ki bi jih lahko uporabljala celotna skupnost MSP.
Čezmejno sodelovanje
- vključevanje madžarskih in avstrijskih partnerjev v raziskovalne projekte,
- pridobivanje kadrov iz čezmejnih območij, kjer je ponudba STEM profilov večja.
Kadri in kompetence
- programi “študiraj-delaj-ostani” za mlade,
- vključevanje starejših (55+) prek fleksibilnih oblik dela in mentorskih shem,
- spodbude za vračanje izseljenih strokovnjakov.
Industrija 4.0 v MSP
- digitalna transformacija predelovalne industrije,
- uvajanje pametnih proizvodnih procesov in umetne inteligence za dvig produktivnosti.
Pomurje ostaja regija z izrazitimi razvojnimi izzivi, ki jih poglabljajo nizka dodana vrednost, staranje prebivalstva, omejena vlaganja v raziskave in razvoj ter odseljevanje mladih kadrov. Hkrati pa prav ti izzivi ponujajo priložnost za preboj, če bodo razvojne politike usmerjene ciljno, povezovalno in dolgoročno.
Raziskave in razvoj v Pomurskem tehnološkem parku
Pomurski tehnološki park (PTP) ima osrednjo vlogo pri spodbujanju inovacij in prenosu znanja v regiji, pri čemer posebno težo namenja aplikativnim raziskavam. Te so zasnovane tako, da se rezultati raziskovalnih procesov neposredno prelijejo v prakso in ustvarjajo merljive učinke za podjetja in širše gospodarstvo. Usmeritev ni zgolj v ustvarjanju novih znanj, temveč predvsem v njihovi validaciji, prototipiranju in optimizaciji, kar omogoča učinkovito skrajševanje poti od ideje do trga. Pri tem se PTP osredotoča na tri temeljne pristope: reševanje specifičnih tehnoloških izzivov, razvoj novih produktov ali storitev ter testiranje uporabnosti obstoječih tehnologij. Takšen model omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti, saj odgovarja na konkretne potrebe industrije, hkrati pa ustvarja prostor za prenos rešitev med sektorji.
Pri reševanju tehnoloških izzivov PTP vzpostavlja tesno sodelovanje z industrijskimi partnerji, kjer se raziskovalne kapacitete usmerjajo v analizo izhodišč, razvoj prilagojenih rešitev in pilotno validacijo. Razvoj novih produktov in storitev poteka na srednjih do višjih tehnoloških ravneh znotraj spektra TRL (Technology Readiness Levels 5–8), kar zagotavlja tržno uporabnost in zmanjšuje tveganja pri komercializaciji. Testiranja uporabnosti pa omogočajo preverjanje potenciala novih tehnologij v različnih kontekstih, zlasti kadar gre za diverzifikacijo obstoječih produktov ali odpiranje novih tržnih niš. Poseben poudarek je na interdisciplinarnosti, kjer se združujejo digitalne tehnologije, trajnostne rešitve in sodobni poslovni modeli, kar daje raziskavam večplastno vrednost.
Praktični primer tovrstnega delovanja je uporaba VR-tehnologij, ki so bile prvotno razvite za simulacije v avtomobilski industriji, v procesu usposabljanja operaterjev CNC-strojev. Tak prenos znanja omogoča podjetjem znižanje stroškov in časa usposabljanja za približno tretjino, hkrati pa prispeva k večji standardizaciji proizvodnih procesov ter izboljšanju varnosti pri uvajanju novih zaposlenih. Ravno takšne aplikativne raziskave dokazujejo, da lahko strateško usmerjen razvoj v podpornih institucijah, kot je PTP, bistveno poveča konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij ter okrepi inovacijski potencial regije.
Viri:
- https://www.gov.si/novice/2025-07-24-evropski-inovacijski-indeks-2025-slovenija-postopoma-po-poti-mocnih-inovatork/
- https://www.gov.si/assets/ministrstva/MGTS/Dokumenti/DRS/Nacrt_razvojnih_spodbud_2025_.pdf
- https://www.rcms.si/regionalni-razvoj/aktualno-programsko-obdobje-20212027
- https://www.p-tech.si/aplikativne-raziskave/
9. september, 2025
Pripravila: Tjaša Ružič, podjetniški mentor
Projekt »JR Podporno okolje 2023 – 2025«
SPOT Pomurje – partner Pomurski tehnološki park
