Zelena preobrazba ni več obrobna tema ali zgolj odziv na regulativne zahteve, temveč postaja ena ključnih strateških usmeritev sodobnega podjetništva. Podjetjem omogoča dolgoročno konkurenčnost, večjo odpornost na tržna in dobavna tveganja ter lažji dostop do novih trgov in virov financiranja. Poslovno okolje se v zadnjih letih hitro spreminja. Podnebne spremembe, nihanja cen energentov in surovin, geopolitične razmere ter vse strožja okoljska zakonodaja pomembno vplivajo na stroškovno strukturo in konkurenčni položaj podjetij. Linearni poslovni modeli, ki temeljijo na intenzivni rabi virov in ustvarjanju odpadkov, postajajo vse manj vzdržni tako z ekonomskega kot tudi z regulatornega vidika.
Za mala in srednje velika podjetja je zelena preobrazba pogosto zaznana kot dodatna obremenitev, povezana z investicijami, administracijo ali pomanjkanjem kadrovskih virov. Vendar praksa in številne analize kažejo, da podjetja, ki trajnost vključujejo strateško in dolgoročno, praviloma dosegajo nižje operativne stroške, večjo stabilnost poslovanja ter boljši dostop do financiranja in partnerstev. Trajnost tako postaja pomemben dejavnik konkurenčne prednosti, ne zgolj strošek. Ključno vprašanje za podjetnike zato ni več, ali se zelene preobrazbe lotiti, temveč kako jo zasnovati na način, ki podpira osnovne poslovne cilje podjetja.
Trajnostni poslovni model presega tradicionalno razumevanje ustvarjanja vrednosti zgolj skozi finančni rezultat. Temelji na uravnoteženju ekonomske uspešnosti, okoljskega vpliva in družbene odgovornosti, kar se pogosto opredeljuje kot koncept trojne bilance. V praksi to pomeni, da podjetje ustvarja dobiček na način, ki hkrati zmanjšuje negativne vplive na okolje in prispeva k širši družbeni blaginji.
Za podjetnika to ne pomeni nujno radikalne spremembe poslovanja. Pogosto gre za postopno prilagajanje obstoječega poslovnega modela, na primer z optimizacijo rabe virov, spremembo vrednostne ponudbe ali drugačno organizacijo odnosov z dobavitelji in kupci. Trajnostni poslovni modeli se lahko kažejo v krožnih pristopih, kjer se materiali in proizvodi vračajo v uporabo, v prehodu iz prodaje izdelkov v ponujanje storitev ali v večji energetski in procesni učinkovitosti. Pomembno je poudariti, da trajnostni poslovni model ni univerzalna rešitev. Uspešen je le, če je prilagojen dejavnosti podjetja, njegovemu tržnemu položaju in razpoložljivim virom.
Čeprav številne okoljske in trajnostne zahteve formalno ne veljajo neposredno za MSP, se v praksi nanje prenašajo prek dobavnih verig, pogojev financiranja in zahtev poslovnih partnerjev. Večja podjetja in mednarodni kupci vse pogosteje zahtevajo podatke o okoljskem odtisu izdelkov, porabi energije ali ravnanju z odpadki tudi od svojih manjših dobaviteljev.
Poleg tega finančne institucije in javni razpisi vse bolj vključujejo trajnostne kriterije kot pogoj za dostop do sredstev. Podjetja, ki so na te zahteve pripravljena, imajo pomembno prednost pred konkurenti, ki se s trajnostjo začnejo ukvarjati šele, ko postane obvezna.
Praktični pristop k zeleni preobrazbi podjetja
Zelena preobrazba se v praksi začne z razumevanjem lastnega poslovanja. Analiza porabe energije, materialov in nastajanja odpadkov pogosto razkrije neučinkovitosti, ki predstavljajo tako okoljski kot tudi finančni problem. Že osnoven pregled ključnih procesov lahko pokaže pomembne prihranke, ki jih je mogoče doseči brez večjih investicij.
Na podlagi te analize podjetje prepozna priložnosti za izboljšave, ki imajo jasno ekonomsko utemeljitev. To so lahko spremembe v materialih, energetski oskrbi, embalaži ali organizaciji procesov. Pomembno je, da so izbrani ukrepi izvedljivi in merljivi ter da prispevajo k dolgoročni stabilnosti poslovanja. Trajnost mora postati del vrednostne ponudbe podjetja. Kupci vse pogosteje prepoznavajo vrednost v zanesljivosti, preglednosti in nižjih življenjskih stroških izdelkov ali storitev. Podjetja, ki znajo trajnostne prednosti jasno in verodostojno komunicirati, lahko s tem okrepijo svoj tržni položaj, zlasti v segmentu medpodjetniškega sodelovanja.
Ključen element uspešne zelene preobrazbe je tudi spremljanje rezultatov. Z omejenim naborom kazalnikov, kot so poraba energije na enoto proizvoda, količina odpadkov glede na prihodke ali stroški energije, lahko podjetje spremlja napredek in hkrati gradi kredibilnost pri financerjih in partnerjih.
Pogoste napake in omejitve v praksi
V procesu zelene preobrazbe se mala in srednje velika podjetja pogosto soočajo s številnimi izzivi, ki niso zgolj tehnične ali finančne narave, temveč izhajajo predvsem iz načina razumevanja trajnosti. Ena najpogostejših napak je obravnava trajnosti kot tržnega slogana ali komunikacijskega dodatka, ne pa kot sestavnega dela poslovne strategije. V takšnih primerih podjetja uvajajo posamične, navzven vidne ukrepe, ki pa nimajo resničnega vpliva na glavne procese podjetja. Tak pristop ne prinaša dolgoročnih učinkov in lahko celo škoduje ugledu podjetja, če poslovni partnerji ali kupci zaznajo neskladje med obljubami in dejanskimi praksami.
Pogosta omejitev je tudi pomanjkanje strateškega načrtovanja. Podjetja se včasih odločijo za trajnostne investicije brez poglobljene analize stroškov, koristi in tveganj, pogosto zgolj zato, ker so na voljo subvencije ali razpisna sredstva. Če trajnostni ukrepi niso povezani z osnovnim poslovnim modelom in dolgoročnimi cilji podjetja, obstaja tveganje, da bodo po zaključku projekta opuščeni ali pa ne bodo ustvarjali pričakovane dodane vrednosti.
Pri MSP se pogosto pojavlja tudi omejitev v znanju in kadrovskih virih. Podjetniki in vodstva so praviloma osredotočeni na operativno delovanje, prodajo in likvidnost, zato trajnost ostaja postranska tema brez jasnega lastništva znotraj organizacije. Brez osnovnega razumevanja okoljskih vplivov, zakonodaje in razpoložljivih rešitev podjetja težko sprejemajo utemeljene odločitve, kar vodi bodisi v pasivnost bodisi v napačne naložbe. Pomemben dejavnik neuspeha je tudi pomanjkanje vključevanja zaposlenih. Zelena preobrazba namreč zahteva spremembe v vsakodnevnih delovnih praksah, procesih in miselnosti. Če zaposleni ne razumejo razlogov za spremembe ali v njih ne vidijo koristi, se ukrepi pogosto izvajajo zgolj formalno. Uspešna podjetja trajnostne cilje jasno komunicirajo, jih povezujejo z delovno učinkovitostjo ter zaposlenim omogočajo aktivno sodelovanje pri iskanju izboljšav.
Dodatna omejitev je kratkoročna poslovna logika, ki je pri MSP pogosto posledica pritiska po hitrih rezultatih. Številni trajnostni ukrepi sicer prinašajo takojšnje prihranke, vendar se polni učinki pokažejo šele srednjeročno ali dolgoročno. Če podjetje presoja uspešnost zgolj skozi kratkoročni finančni rezultat, lahko spregleda strateške koristi, kot so večja odpornost na cenovne šoke, stabilnejši odnosi z dobavitelji ali večja privlačnost za zahtevnejše kupce.
Nazadnje velja izpostaviti tudi omejitve, povezane z zunanjim okoljem, kot so nestabilni trgi energentov, nepredvidljive regulativne spremembe in omejena dostopnost zanesljivih dobaviteljev trajnostnih rešitev. Prav zato je za MSP ključno, da k zeleni preobrazbi pristopajo postopno, pragmatično in prilagodljivo ter da trajnost razumejo kot proces učenja in nenehnega izboljševanja, ne kot enkratno odločitev.
Platforma B2GreenHub in Slovenski center za krožno gospodarstvo
Pomurski tehnološki park je vzpostavil in uspešno implementiral B2GreenHub platformo, ki predstavlja celovit podporni mehanizem za mala in srednje velika podjetja pri zelenem in digitalnem preoblikovanju, zlasti v proizvodnem sektorju. Platforma je nastala kot odgovor na konkretne potrebe podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem znanja, virov in povezav pri uvajanju trajnostnih in digitaliziranih poslovnih modelov, ter danes že deluje kot operativno okolje za podporo prehodu v bolj trajnostno gospodarstvo.
B2GreenHub podjetjem nudi celostno strokovno podporo, ki združuje tehnološke in poslovne vidike zelene preobrazbe. Podpora se začne z oceno izhodiščnega stanja podjetja, v okviru katere se analizirajo procesi, raba virov, stopnja digitalizacije in razvojni potenciali. Na tej podlagi podjetja prejmejo usmeritve pri oblikovanju strategije zelenega in digitalnega prehoda, ki je prilagojena njihovemu poslovnemu modelu, tržnemu položaju in razpoložljivim zmogljivostim. Pomemben del delovanja platforme je svetovanje pri izboru ustreznih tehnoloških rešitev ter podpora pri njihovi uvedbi. Podjetjem je omogočen dostop do mreže strokovnjakov s področja trajnostnega razvoja, digitalizacije in naprednih proizvodnih tehnologij, pa tudi do možnosti testiranja in validacije rešitev v akreditiranih laboratorijih. S tem se zmanjšujejo tveganja pri uvajanju novih tehnologij in pospešuje prenos inovacij v prakso.
B2GreenHub hkrati aktivno podpira podjetja pri pridobivanju finančnih virov za izvedbo trajnostnih in digitalnih naložb ter pri navezovanju stikov z relevantnimi poslovnimi in razvojnimi partnerji. Posebna dodana vrednost platforme je tudi vzpostavljena digitalna infrastruktura, ki omogoča učinkovitejše sodelovanje, komunikacijo in spremljanje napredka projektov. Digitalna orodja podjetjem omogočajo pregled nad izvajanjem zelenih in digitalnih strategij ter analizo njihove učinkovitosti skozi izbrane kazalnike.
Kot že delujoč podporni sistem B2GreenHub pomembno prispeva k zmanjševanju razvojnih vrzeli pri MSP-jih in jim omogoča bolj strukturiran, manj tvegan in hitrejši prehod v zeleno in digitalno gospodarstvo. S tem Pomurski tehnološki park ne nastopa zgolj kot podporna institucija, temveč kot aktiven soustvarjalec trajnostnega podjetniškega okolja v regiji.
Pomurski tehnološki park (PTP) prav tako igra ključno vlogo pri vzpostavitvi Slovenskega centra za krožno gospodarstvo, ki ga financira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Center, ki bo deloval do leta 2029 s sofinanciranjem Evropske unije, si prizadeva za prehod v podnebno nevtralno, krožno gospodarstvo. PTP je vzpostavil fizično in virtualno podporno okolje za MSP, s poudarkom na digitalnih rešitvah in trajnostnih poslovnih modelih. Virtualna platforma bo nadgradila obstoječi B2GreenHub, ki ga je PTP že razvil v sodelovanju z več kot 100 vodilnimi EU institucijami.
Prednosti centra za MSP so:
- dostop do izobraževanj in delavnic – prilagojene bodo izzivom in potrebam malim in srednjih podjetij.
- digitalne platforme – orodja za oceno krožnih procesov in učinkovitosti.
- svetovanje – strokovna pomoč pri prilagajanju poslovanja krožnim modelom.
- mreženje – povezovanje s podjetji, institucijami in strokovnjaki.
- inovativne rešitve – pomoč pri uvajanju tehnologij za konkurenčno prednost.
- podpora start-upom – PTP bo nudil podporo start-up podjetjem na področju digitalnih in zelenih tehnologij.
PTP je in bo ključni povezovalec med deležniki na domači in mednarodni ravni, ter bo zagotavljal infrastrukturo za testiranje krožnih rešitev. S tem bo prispeval k prenosu krožnih rešitev v gospodarstvo in izboljšanju konkurenčnosti slovenskih MSP.
Zelena preobrazba ni cilj sama po sebi, temveč sredstvo za dolgoročno uspešno in stabilno poslovanje. Za MSP in potencialne podjetnike predstavlja priložnost, da že v zgodnjih fazah razvoja oblikujejo odporne in prilagodljive poslovne modele, pripravljene na prihodnje izzive. Pragmatičen in postopen pristop, ki temelji na analizi, jasni ekonomski logiki in merljivih učinkih, omogoča, da trajnost postane sestavni del podjetniške strategije ter vir konkurenčne prednosti na domačem in mednarodnem trgu.
Viri:
- https://www.dssmith.com/sl/trajnost/vodenje-kroznega-gospodarstva/vec-o-kroznem-gospodarstvu/kaj-je-krozno-gospodarstvo
- https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/circular-economy/
- https://www.uoc.edu/en/news/2025/how-smes-can-become-drivers
- https://www.digitalsme.eu/what-is-sustainable-digitalisation/
- https://www.b2greenhub.eu/
- https://www.sckg.si/sl/
- https://www.gov.si/en/news/2025-04-10-eu-funding-for-the-digital-transformation-of-smes/
- https://srip-krozno-gospodarstvo.si/
21. januar, 2026
Pripravila: Tjaša Ružič, podjetniški mentor
Projekt »JR Podporno okolje 2026 – 2029«
SPOT Pomurje – partner Pomurski tehnološki park
