Uvod
Digitalna preobrazba je v zadnjih letih postala eden ključnih dejavnikov razvoja podjetij in gospodarstva. Hitro napredujoče tehnologije, kot so umetna inteligenca, računalništvo v oblaku, internet stvari (»IoT«), velike podatkovne zbirke (»Big Data«) in avtomatizacija procesov, spreminjajo način poslovanja organizacij ne glede na njihovo velikost ali dejavnost. Digitalizacija ni več omejena zgolj na uvajanje novih informacijskih rešitev, temveč predstavlja celovito spremembo poslovanja, organizacijske kulture in odnosa do kupcev. Organizacije, ki želijo ostati konkurenčne, ne morejo več računati zgolj na razvoj novih izdelkov ali storitev, temveč morajo razmišljati tudi o novih načinih ustvarjanja, dostavljanja in zajemanja vrednosti. Digitalna ekonomija namreč omogoča nastanek popolnoma novih poslovnih modelov, ki temeljijo na uporabi podatkov, digitalnih platform, umetne inteligence ter tesnem sodelovanju z uporabniki. Za mala in srednje velika podjetja je inoviranje poslovnega modela še posebej pomembno, saj jim omogoča hitrejše prilagajanje spremembam na trgu, učinkovitejšo uporabo virov in večjo konkurenčnost tako na domačem kot mednarodnem trgu. (European Commission. (2021). 2030 Digital Compass: The European Way for the Digital Decade)
Poslovni model kot temelj poslovanja
Poslovni model predstavlja način, kako podjetje ustvarja, dostavlja in zajema vrednost. Opisuje logiko delovanja podjetja ter pojasnjuje, kako organizacija ustvarja prihodke, katere potrebe kupcev zadovoljuje in kako pri tem uporablja svoje vire ter partnerstva. Gre za celovit pogled na poslovanje, ki povezuje ponudbo vrednosti, ciljne skupine kupcev, distribucijske kanale, odnose s strankami, ključne aktivnosti, vire, partnerje, stroške in prihodke. Eden najbolj uveljavljenih pristopov je »Business Model Canvas«, ki podjetjem omogočajo sistematično načrtovanje in analiziranje poslovanja. Njegova prednost je predvsem preglednost in možnost hitrega prilagajanja posameznih elementov glede na spremembe na trgu. Poslovni model ni statičen dokument, temveč dinamičen okvir, ki se mora nenehno razvijati. Spremembe v tehnologiji, vedenju kupcev, zakonodaji ali konkurenčnem okolju pogosto zahtevajo prilagoditve posameznih elementov poslovnega modela ali celo njegovo popolno prenovo. (Osterwalder, A., & Pigneur, Y. (2010). Business Model Generation. John Wiley & Sons)
Inoviranje poslovnih modelov
Inoviranje poslovnega modela pomeni uvajanje pomembnih sprememb v način delovanja podjetja z namenom ustvarjanja večje vrednosti za kupce in izboljšanja poslovne uspešnosti. Za razliko od inovacij izdelkov ali proizvodnih procesov se inoviranje poslovnega modela osredotoča na spremembo logike poslovanja. To lahko vključuje nove načine ustvarjanja prihodkov, drugačne distribucijske poti, nove oblike sodelovanja s partnerji ali popolnoma novo ponudbo vrednosti. Raziskave kažejo, da je inoviranje poslovnega modela pogosto učinkovitejši vir konkurenčne prednosti kot zgolj tehnološke inovacije. Tehnologijo lahko konkurenti razmeroma hitro posnemajo, medtem ko je uspešen poslovni model rezultat usklajenega delovanja številnih dejavnikov in ga je bistveno težje kopirati. Pri inoviranju poslovnih modelov podjetja pogosto uporabljajo eksperimentalni pristop. Namesto dolgoročnega načrtovanja razvijajo minimalno sprejemljive produkte, preizkušajo nove ideje na trgu, zbirajo povratne informacije uporabnikov ter sproti prilagajajo svojo poslovno strategijo. Takšen pristop zmanjšuje poslovna tveganja in omogoča hitrejše odzivanje na spremembe v okolju. (Gassmann, O., Frankenberger, K., & Csik, M. (2014). The Business Model Navigator. Pearson)
Vpliv digitalnih tehnologij na poslovne modele
Digitalne tehnologije so bistveno razširile možnosti za razvoj novih poslovnih modelov. Računalništvo v oblaku (»Cloud computing«) omogoča uporabo naprednih informacijskih rešitev brez visokih začetnih investicij, internet stvari povezuje fizične izdelke z digitalnimi storitvami, umetna inteligenca pa omogoča avtomatizacijo odločanja, personalizacijo ponudbe in napovedovanje vedenja kupcev. Podatki so postali eno najpomembnejših poslovnih sredstev sodobnih podjetij. Organizacije danes zbirajo velike količine podatkov o kupcih, poslovnih procesih in tržnih razmerah. S pomočjo analitičnih orodij lahko te podatke pretvorijo v informacije, ki podpirajo strateško odločanje, izboljšujejo uporabniško izkušnjo ter omogočajo razvoj novih storitev. Digitalne tehnologije so omogočile tudi večjo povezanost podjetij v ekosisteme. Namesto samostojnega razvoja vseh rešitev podjetja vse pogosteje sodelujejo z zunanjimi partnerji, raziskovalnimi organizacijami, startupi in ponudniki digitalnih storitev. Takšno sodelovanje pospešuje inovacije ter zmanjšuje stroške razvoja novih rešitev. (OECD. (2024). OECD Digital Economy Outlook 2024)
Novi poslovni modeli v digitalni ekonomiji
Digitalna ekonomija je spodbudila razvoj številnih novih poslovnih modelov, ki temeljijo na digitalnih platformah, naročniških storitvah in uporabi podatkov. Eden najpogostejših je naročniški model, pri katerem uporabniki plačujejo mesečno ali letno naročnino za dostop do izdelkov ali storitev. Takšen pristop omogoča stabilnejše prihodke in dolgoročne odnose s kupci. Pomembno vlogo imajo tudi platformni poslovni modeli, ki povezujejo različne skupine uporabnikov. Platforme praviloma same ne proizvajajo izdelkov ali storitev, temveč ustvarjajo okolje, v katerem lahko ponudniki in uporabniki medsebojno sodelujejo. Več uporabnikov kot platforma pridobi, večja postaja njena vrednost, kar ustvarja tako imenovane mrežne učinke. V zadnjih letih se hitro razvijajo tudi poslovni modeli »as-a-service«, pri katerih podjetja namesto prodaje izdelka ponujajo njegovo uporabo kot storitev. Ta pristop omogoča večjo prilagodljivost za kupce ter podjetjem zagotavlja dolgoročnejše prihodke in boljši vpogled v uporabo njihovih rešitev. (Iansiti, M., & Lakhani, K. R. (2020). Competing in the Age of AI. Harvard Business Review Press)
Umetna inteligenca kot gonilo inovacij poslovnih modelov
Razvoj generativne umetne inteligence predstavlja novo prelomnico pri inoviranju poslovnih modelov. Orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci, omogočajo avtomatizacijo številnih administrativnih opravil, pripravo vsebin, analizo podatkov, podporo odločanju in razvoj personaliziranih storitev. Podjetja umetno inteligenco vse pogosteje vključujejo v svoje poslovne procese, kjer izboljšuje produktivnost zaposlenih, zmanjšuje stroške poslovanja in omogoča hitrejše odzivanje na potrebe kupcev. Poleg tega umetna inteligenca odpira možnosti za razvoj popolnoma novih storitev, kot so inteligentni digitalni pomočniki, napredni priporočilni sistemi ali avtomatizirana podpora uporabnikom. Kljub številnim prednostim pa uporaba umetne inteligence prinaša tudi izzive. Med najpomembnejšimi so vprašanja varstva osebnih podatkov, etične uporabe algoritmov, preglednosti odločanja in razvoja ustreznih digitalnih kompetenc zaposlenih. Zato mora biti uvajanje umetne inteligence del širše strategije digitalne transformacije podjetja. (McKinsey & Company. (2023). The Economic Potential of Generative AI.; World Economic Forum. (2025). Future of Jobs Report 2025)
Izzivi in priložnosti za mala in srednje velika podjetja
Mala in srednje velika podjetja predstavljajo hrbtenico evropskega gospodarstva, vendar imajo pri digitalni transformaciji pogosto manj finančnih, kadrovskih in tehnoloških virov kot velika podjetja. Zaradi tega je inoviranje poslovnih modelov zanje lahko zahtevnejše, hkrati pa predstavlja veliko razvojno priložnost. Evropska unija in nacionalne podporne institucije zato vse več pozornosti namenjajo programom za spodbujanje digitalne preobrazbe, razvoju digitalnih inovacijskih stičišč, tehnoloških parkov ter finančnih instrumentov za uvajanje novih tehnologij. Sodelovanje v inovacijskih ekosistemih podjetjem omogoča dostop do znanja, raziskovalne infrastrukture, strokovnjakov in virov financiranja. Uspešna podjetja digitalne transformacije ne razumejo zgolj kot tehnološkega projekta, temveč kot proces organizacijskih sprememb, pri katerem imajo pomembno vlogo vodstvo podjetja, zaposleni, poslovna kultura in pripravljenost na nenehno učenje. (European Commission. (2023). Annual Report on European SMEs 2023/2024)
Primeri iz Slovenije
- NIL d.o.o.: prehod na upravljane digitalne storitve – Podjetje NIL se je iz ponudnika predvsem omrežne infrastrukture razvilo v ponudnika celovitih upravljanih IT-storitev, rešitev v oblaku in storitev kibernetske varnosti. Namesto prodaje posameznih projektov podjetje vse bolj ustvarja dolgoročne prihodke z naročniškimi modeli in stalnim upravljanjem informacijskih sistemov strank.
- Dewesoft: digitalne rešitve kot storitev – Slovensko visokotehnološko podjetje Dewesoft je svoj poslovni model razširilo s prodaje merilne opreme na celovit ekosistem programske opreme, izobraževanj, podpore uporabnikom in dolgoročnih partnerstev. Kupcem ne ponuja zgolj izdelka, temveč celotno rešitev za zajem in analizo podatkov, kar povečuje njihovo zvestobo in ustvarja dolgoročne odnose.
- GenePlanet: personalizirane digitalne zdravstvene storitve – GenePlanet je svojo ponudbo genetskih testov nadgradil z digitalnimi platformami, personaliziranimi priporočili ter naročniškimi storitvami za spremljanje zdravja. Klasično prodajo izdelkov je tako dopolnil z dolgoročnim digitalnim odnosom s strankami.
Primeri iz tujine
- Netflix: od izposoje DVD-jev do pretočne platforme – Netflix velja za enega najbolj znanih primerov inoviranja poslovnega modela. Podjetje je sprva temeljilo na pošiljanju DVD-jev po pošti, nato pa popolnoma spremenilo način ustvarjanja vrednosti z uvedbo pretočnega predvajanja vsebin in naročniškega modela. Danes prihodke ustvarja predvsem z mesečnimi naročninami in lastno produkcijo vsebin.
- Airbnb: platformni poslovni model – Airbnb ne poseduje nastanitvenih zmogljivosti, temveč ustvarja vrednost s povezovanjem ponudnikov nastanitev in gostov preko digitalne platforme. Uspeh temelji na mrežnih učinkih – več kot je ponudnikov in uporabnikov, večja je vrednost platforme.
- Spotify: glasba kot storitev – Spotify je glasbeno industrijo preoblikoval z modelom »Music as a Service«. Namesto nakupa posameznih albumov uporabniki plačujejo mesečno naročnino za dostop do obsežne glasbene knjižnice. Platforma z uporabo umetne inteligence in analize podatkov ustvarja personalizirana priporočila, kar pomembno izboljšuje uporabniško izkušnjo.
Zaključek
Inoviranje poslovnih modelov je postalo eno ključnih področij sodobnega managementa in pomemben dejavnik konkurenčnosti podjetij. Digitalne tehnologije omogočajo razvoj novih načinov ustvarjanja vrednosti, izboljšujejo uporabniško izkušnjo ter spreminjajo tradicionalne načine poslovanja. Podjetja, ki uspešno povezujejo digitalne tehnologije z inovativnimi poslovnimi modeli, lažje izkoriščajo tržne priložnosti, hitreje uvajajo inovacije in učinkoviteje odgovarjajo na spremembe v poslovnem okolju. Prihodnji razvoj bo v veliki meri odvisen od sposobnosti podjetij, da bodo digitalne tehnologije uporabljala strateško in odgovorno. Poleg tehnoloških rešitev bodo ključnega pomena tudi organizacijska kultura, razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih, sodelovanje v inovacijskih ekosistemih ter pripravljenost na nenehno prilagajanje. Inoviranje poslovnih modelov zato ni enkraten projekt, temveč dolgoročen proces, ki podjetjem omogoča trajnostno rast in uspešno poslovanje v digitalni dobi.
Literatura
- European Commission. (2021). 2030 Digital Compass: The European Way for the Digital Decade. Brussels: European Commission.
- European Commission. (2023). Annual Report on European SMEs 2023/2024. Brussels: European Commission.
- Gassmann, O., Frankenberger, K., & Csik, M. (2014). The Business Model Navigator. Pearson.
- Iansiti, M., & Lakhani, K. R. (2020). Competing in the Age of AI. Harvard Business Review Press.
- McKinsey & Company. (2023). The Economic Potential of Generative AI.
- OECD. (2024). OECD Digital Economy Outlook 2024. Paris: OECD Publishing.
- Osterwalder, A., & Pigneur, Y. (2010). Business Model Generation. John Wiley & Sons.
- World Economic Forum. (2025). Future of Jobs Report 2025.
29. julij, 2026
Pripravila: Nuša Lisjak, podjetniški mentor
Projekt »JR Podporno okolje 2026 – 2029«
SPOT Pomurje – partner Pomurski tehnološki park