18. novembra, 2026

Od okoljskih zahtev do konkurenčne prednosti: ESG kot poslovni vzvod

SPOT SL pozitiv 1

Za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) trajnostno poslovanje ni več zgolj vprašanje družbene odgovornosti ali odzivanja na okoljske predpise. Vse bolj postaja dejavnik konkurenčnosti, dostopa do financiranja, sodelovanja z večjimi poslovnimi partnerji in dolgoročne odpornosti podjetja. Okoljski, družbeni in upravljavski vidiki poslovanja, združeni pod kratico ESG (Environmental, Social, Governance), podjetjem ponujajo okvir, s katerim lahko prepoznajo tveganja, učinkoviteje upravljajo vire, izboljšajo delovne pogoje ter okrepijo preglednost in zaupanje poslovnega okolja. Ključno sporočilo za MSP je, da ESG ne pomeni nujno uvedbe obsežnega sistema poročanja ali velikih začetnih naložb. Pomeni predvsem premišljeno vključevanje trajnostnih načel v vsakodnevne poslovne odločitve.

ESG ni samo poročanje, temveč način upravljanja podjetja

ESG sestavljajo trije medsebojno povezani sklopi. Okoljski vidik zajema vplive podjetja na okolje, kot so poraba energije in vode, emisije toplogrednih plinov, ravnanje z odpadki, uporaba surovin, embalaža in vplivi dobavne verige. Družbeni vidik vključuje odnos do zaposlenih, varnost in zdravje pri delu, enake možnosti, razvoj kompetenc, človekove pravice ter odnose s kupci in lokalnim okoljem. Upravljavski vidik pa se nanaša na način vodenja podjetja, poslovno etiko, preprečevanje korupcije, obvladovanje tveganj, odgovornost vodstva, varstvo podatkov in preglednost poslovanja.

Za manjše podjetje je smiselno začeti z vprašanjem, kje njegovo poslovanje ustvarja največje vplive in kje se skrivajo največja tveganja. Proizvodno podjetje bo denimo več pozornosti namenilo porabi energije in materialov, nastajanju odpadkov ter izvoru surovin, storitveno podjetje pa lahko izpostavi digitalno poslovanje, mobilnost zaposlenih, varstvo osebnih podatkov, kakovost delovnih mest in odgovorno sodelovanje s podizvajalci. Univerzalnega ESG-načrta, primernega za vsa podjetja, ni. Ukrepi morajo izhajati iz dejavnosti, velikosti, poslovnega modela in pričakovanj deležnikov.

Evropska unija je trajnostno poslovanje postopoma vključila v širši okvir pravil in standardov. Direktiva o poročanju podjetij glede trajnostnosti (CSRD) in evropski standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS) določajo okvir za poročanje podjetij, ki spadajo v njihovo področje uporabe. Zakonodajni okvir je bil v letu 2026 spremenjen z namenom poenostavitve zahtev in zmanjšanja števila podjetij, ki so zavezana k obveznemu poročanju. Zato vsa MSP niso neposredno zavezana k pripravi trajnostnega poročila. Kljub temu lahko zahteve večjih kupcev, bank, investitorjev in drugih poslovnih partnerjev vplivajo tudi na manjše dobavitelje. Večja podjetja namreč pri ocenjevanju lastnih vplivov in tveganj potrebujejo določene podatke o svojih dobavnih verigah, zato jih lahko pridobivajo tudi od MSP. Za manjše podjetje to pomeni, da lahko ESG postane pomemben dejavnik pri ohranjanju obstoječih poslovnih odnosov in vključevanju v nove dobavne verige.

Prav zato je pomembno razlikovati med zakonsko obveznostjo poročanja in poslovno potrebo po trajnostnih podatkih. Tudi če podjetju ni treba pripraviti formalnega trajnostnega poročila, je koristno, da zna pojasniti, kako ravna z energijo, materiali, zaposlenimi, dobavitelji in poslovnimi tveganji. Evropska komisija je za podjetja, ki niso zavezana k obveznemu poročanju, sprejela prostovoljni standard VS (Voluntary Standard), ki temelji na predhodnem okviru VSME in omogoča poenostavljeno ter sorazmerno razkrivanje trajnostnih informacij. Standard je namenjen tudi mikro podjetjem, pri čemer upošteva njihove omejene kadrovske in finančne zmogljivosti. Podjetjem omogoča, da trajnostne podatke pripravijo na strukturiran način, jih uporabijo pri komunikaciji s kupci in financerji ter hkrati izboljšajo pregled nad lastnim poslovanjem. Pomembna novost je tudi omejitev zahtev po podatkih v vrednostni verigi, saj standard določa zgornjo mejo informacij, ki jih lahko večja podjetja zahtevajo od manjših poslovnih partnerjev za namene poročanja o trajnostnosti. [1]

MSP imajo pri pripravi prostovoljnega poročila na voljo tudi digitalno orodje, ki ga je pripravil EFRAG (Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje). Digitalna predloga VS, različica 2.0.0, objavljena 4. novembra 2026, je zasnovana v programu Microsoft Excel in omogoča strukturirano zbiranje ter predstavitev okoljskih, družbenih in upravljavskih podatkov. Vključuje samodejne izračune, preverjanje skladnosti podatkov, spustne sezname, kontrolne možnosti in povezave do posameznih zahtev standarda ter dodatnih pojasnil. Predloga omogoča tudi uporabo slovenskega jezika, kar MSP olajša razumevanje zahtev in pripravo podatkov. Podjetja jo lahko uporabijo kot praktično izhodišče za pripravo prostovoljnega poročila in komunikacijo s poslovnimi partnerji. Za pravilno delovanje je priporočljiva uporaba programa Microsoft Excel 365. Standard VS sam po sebi ne zahteva zunanje revizijske potrditve poročila, podjetje pa je odgovorno za pravilnost, verodostojnost in ustrezno dokumentiranost predstavljenih informacij. [2]

Stroški in koristi: kako ESG postane konkurenčna prednost

Uvajanje ESG-pristopa ima svoje stroške, vendar jih je treba obravnavati kot naložbo v boljše upravljanje podjetja, ne zgolj kot administrativno breme. Začetni stroški so lahko povezani z zbiranjem in urejanjem podatkov, energetskim pregledom, analizo porabe materialov, izračunom ogljičnega odtisa, pripravo trajnostnih ciljev, usposabljanjem zaposlenih ali pridobitvijo zunanje strokovne podpore. Dodatna sredstva so lahko potrebna za naložbe v energetsko učinkovitejšo opremo, obnovljive vire energije, zmanjšanje odpadkov, ponovno uporabo materialov, izboljšanje delovnih pogojev ali digitalne sisteme za spremljanje podatkov. Višina stroškov je odvisna od dejavnosti, velikosti podjetja, razpoložljivih podatkov in obsega načrtovanih ukrepov. Zato je priporočljivo, da podjetje ne začne z dragim in obsežnim poročilom, temveč z oceno stanja in prednostnim seznamom ukrepov.

Koristi se pogosto pokažejo že pri osnovnih izboljšavah poslovnih procesov. Zmanjšanje porabe električne energije, goriva, vode in surovin neposredno vpliva na obratovalne stroške. Boljše načrtovanje proizvodnje in ravnanje z materiali lahko zmanjšata količino izmeta in odpadkov, učinkovitejša embalaža pa stroške nabave, skladiščenja in transporta. Podjetje, ki spremlja porabo virov, lažje prepozna neučinkovitosti in sprejema odločitve na podlagi podatkov. Družbeni vidik lahko prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, nižji fluktuaciji, boljšemu sodelovanju in manj odsotnostim z dela. Jasna pravila upravljanja, odgovornosti in poslovne etike pa zmanjšujejo tveganja nepravilnosti, sporov in izgube zaupanja.

ESG lahko postane tudi pomemben dejavnik pri pridobivanju kupcev. Poslovni partnerji pri izbiri dobaviteljev poleg cene, kakovosti in dobavnih rokov vse pogosteje preverjajo tudi okoljske in družbene značilnosti njihovega poslovanja. Podjetje, ki lahko izkaže odgovorno ravnanje z viri, urejene delovne pogoje, sledljivost materialov in pregledno upravljanje, ima lahko prednost pri sodelovanju v dobavnih verigah, javnih in zasebnih naročilih ter pri pridobivanju dolgoročnih poslovnih partnerjev. Podobno velja pri financiranju: banke in drugi financerji lahko pri ocenjevanju tveganj in kreditnih odločitev upoštevajo tudi okoljske in druge trajnostne dejavnike. Urejeni podatki zato podjetju pomagajo bolje predstaviti njegovo poslovanje, tveganja in razvojne načrte.

Pomemben del ESG-pristopa je krožno gospodarstvo, ki podjetja spodbuja k prehodu od linearnega modela »vzemi–izdelaj–uporabi–zavrzi« k modelom, v katerih se izdelki, materiali in viri uporabljajo čim dlje. To lahko pomeni popravila in obnovo izdelkov, ponovno uporabo materialov, zmanjšanje embalaže, uporabo sekundarnih surovin, industrijsko simbiozo ali razvoj storitev namesto prodaje izdelkov. Takšne spremembe niso koristne samo za okolje, temveč lahko odprejo nove prihodkovne tokove, zmanjšajo odvisnost od nihanja cen surovin in povečajo odpornost podjetja na motnje v dobavnih verigah.

Pri tem ima pomembno tudi vlogo Slovenski center za krožno gospodarstvo (SCKG), ki deluje kot nacionalno podporno okolje za prehod v krožno gospodarstvo. Center povezuje podjetja, raziskovalne institucije, javni sektor in druge deležnike ter zagotavlja informacije, svetovanja, izobraževanja in delavnice. MSP lahko prek njegovih aktivnosti pridobijo znanje o učinkovitejši rabi virov, krožnih poslovnih modelih, razvoju trajnostnih rešitev in možnostih sodelovanja z drugimi organizacijami. Pomembna je tudi možnost povezovanja podjetij v krožne vrednostne verige in industrijsko simbiozo. Za podjetje, ki še ne ve, kje začeti, je lahko SCKG koristna vstopna točka za pridobitev informacij in prepoznavanje konkretnih razvojnih priložnosti. [3]

Kako začeti, kje poiskati podporo in kaj se zgodi, če podjetje odlaša?

Prvi korak naj bo preprosta analiza trenutnega stanja. Podjetje naj zbere podatke o porabi energije, goriva, vode in materialov, količini nastalih odpadkov, načinu ravnanja z embalažo, delovnih pogojih, odnosih z dobavitelji ter ključnih poslovnih tveganjih. Nato naj določi nekaj merljivih ciljev, na primer zmanjšanje porabe električne energije, manjšo količino odpadnega materiala na enoto proizvoda, večji delež reciklirane embalaže ali uvedbo rednega usposabljanja zaposlenih. Pomembno je, da so cilji realni, časovno opredeljeni in povezani z odgovorno osebo. Podjetje lahko začne z nekaj izvedljivimi ukrepi, spremlja rezultate in jih postopoma nadgrajuje. Pri pripravi trajnostnih informacij lahko uporabi prostovoljni standard VS in digitalno predlogo EFRAG, ki omogočata strukturiran pristop, prilagojen zmogljivostim manjših podjetij.

MSP imajo na voljo tudi različne oblike finančne podpore. Slovenski podjetniški sklad je junija 2026 objavil javni poziv VESG – Vavčer za pripravo prostovoljnega poročila o trajnostnosti. Namenjen je spodbujanju MSP k pripravi prostovoljnega ESG-poročila v skladu s standardi, navedenimi v razpisni dokumentaciji, in sicer VSME oziroma poenostavljenimi ESRS za MSP. Vavčer omogoča 60-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov, subvencija pa znaša od 1.000 do 9.999,99 evra. Za obdobje 2026–2028 je predvidenih 1,236 milijona evrov sredstev, rok za oddajo vlog pa je 31. marec 2028 oziroma do porabe sredstev. Pomembno je poudariti, da javni poziv VESG določa tudi neodvisni pregled poročila, ki ga opravi pooblaščena revizijska družba in izda poročilo z omejenim zagotovilom, ter javno objavo poročila na portalu AJPES. To je posebna zahteva razpisa in ne splošna zahteva prostovoljnega standarda VS. Ker je bil javni poziv objavljen pred sprejetjem novega standarda VS, naj podjetja pred prijavo pri Slovenskem podjetniškem skladu preverijo, kateri standardi so v danem trenutku priznani kot upravičeni. [4]

Za naložbe v krožno gospodarstvo in učinkovitejšo rabo virov je smiselno spremljati tudi finančne spodbude Slovenskega podjetniškega sklada, Eko sklada, programa LIFE in evropskih kohezijskih sredstev. Med možnostmi so tudi finančni produkti BIZI Krožno in BIZI Krožno Obmejna, ki sta namenjena podpori naložbam v krožno gospodarstvo. Pri tem je pomembno razlikovati med nepovratnimi sredstvi in posojili ter pred prijavo preveriti pogoje, upravičene stroške, roke in razpoložljivost sredstev. Podjetje naj projekta ne načrtuje zgolj na podlagi pričakovane subvencije, temveč najprej opredeli poslovni izziv, pričakovane učinke naložbe in njeno finančno vzdržnost.

Če podjetje trajnostnih zahtev ne začne pravočasno obravnavati, se lahko znajde v slabšem konkurenčnem položaju. Lahko izgubi priložnost za sodelovanje z večjimi kupci, ki od dobaviteljev zahtevajo določene podatke ali dokazila, težje dostopa do financiranja, zamudi razvojne spodbude ter se počasneje odziva na spremembe zakonodaje in trga. Nepripravljeno podjetje se lahko sooči tudi z višjimi stroški zaradi neučinkovite porabe energije in materialov, motenj v dobavi ali nenadnih zahtev poslovnih partnerjev. Posebno tveganje predstavlja nepodprto oglaševanje trajnostnih lastnosti. Če podjetje trdi, da je njegov izdelek »zelen«, »okolju prijazen« ali »trajnosten«, ne da bi imelo za to ustrezne dokaze, se izpostavlja očitkom zavajajočih okoljskih trditev in izgubi zaupanja kupcev. ESG zato ni namenjen ustvarjanju lepše podobe podjetja, temveč dokazljivemu izboljševanju njegovega poslovanja.

Za MSP je najpomembnejše, da trajnostno preobrazbo razumejo kot postopen proces. Ni treba, da podjetje že v prvem letu izvede vse ukrepe ali pripravi obsežno poročilo. Potrebuje pa pregled nad svojimi vplivi in tveganji, jasne prednostne naloge, odgovorne osebe ter pripravljenost na merjenje rezultatov. Podjetniški mentor lahko pri tem pomaga z opredelitvijo izhodišč, izborom ustreznih ukrepov, povezovanjem s strokovnimi institucijami in prepoznavanjem možnosti financiranja. Podjetje, ki ESG vključi v svoje poslovne odločitve pravočasno in premišljeno, lahko okoljske zahteve spremeni v priložnost za nižje stroške, boljše izdelke in storitve, večje zaupanje kupcev ter dolgoročno konkurenčno prednost.

Opomba: Članek je informativne narave. Ker se zakonodaja in pogoji javnih razpisov spreminjajo, naj podjetja pred sprejemanjem odločitev preverijo aktualne predpise in razpisno dokumentacijo pri pristojnih institucijah.

Viri in literatura

[1] Evropska komisija (2026). Commission Delegated Regulation (EU) 2026/1560 of 3 July 2026 supplementing Directive 2013/34/EU by establishing sustainability reporting standards for voluntary use by undertakings protected by the value chain cap. Uradni list Evropske unije, 21. 9. 2026.
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32026R1560

[2] EFRAG (2026). VS Digital Template and XBRL Taxonomy. Digitalna predloga VS, različica 2.0.0, objavljena 4. 11. 2026.
https://www.efrag.org/en/vs-digital-template-and-xbrl-taxonomy

[3] Slovenski center za krožno gospodarstvo (2026). Projekt SCKG – poslanstvo, aktivnosti in podpora prehodu v krožno gospodarstvo.
https://www.sckg.si/sl/o-sckg/projekt-sckg/

[4] Slovenski podjetniški sklad (2026). VESG – Vavčer za pripravo prostovoljnega poročila o trajnostnosti. Javni poziv, objavljen 5. 6. 2026.
https://www.podjetniskisklad.si/en/vesg-voucher-for-the-preparation-of-a-voluntary-sustainability-report

[5] Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (2026). Nov vavčer – Vavčer za pripravo prostovoljnega poročila o trajnostnosti (ESG vavčer). 5. 6. 2026.
https://www.gov.si/novice/2026-06-05-nov-vavcer-vavcer-za-pripravo-prostovoljnega-porocila-o-trajnostnosti-esg-vavcer/

[6] EFRAG (2026). EFRAG Releases the Voluntary Standard Digital Template and XBRL Converter. 4. 11. 2026.
https://www.efrag.org/en/news-and-calendar/news/efrag-releases-the-voluntary-standard-digital-template-and-xbrl-converter

[7] Evropska komisija in Evropski parlament (2026). Directive (EU) 2026/470 amending Directives 2006/43/EC, 2013/34/EU, (EU) 2022/2464 and (EU) 2024/1760 as regards certain corporate sustainability reporting requirements and certain corporate sustainability due diligence requirements. 26. 2. 2026.
https://eur-lex.europa.eu/eli/dir/2026/470/oj

[8] Slovenski regionalno razvojni sklad (2026). BIZI Krožno in BIZI Krožno Obmejna – finančna produkta za prehod v krožno gospodarstvo.
https://www.srrs.si/

18. november, 2026

Pripravila: Karolina Borovšak, podjetniška mentorica

Projekt »JR Podporno okolje 2026 – 2029«

SPOT Pomurje – partner Pomurski tehnološki park