PODPORNO OKOLJE ZA PREHOD V KROŽNO GOSPODARSTVO
Prehod v krožno gospodarstvo predstavlja razvojno priložnost, podjetjem in gospodarstvu nudi koristi, spodbuja inovacije in znižuje negativen okoljski vpliv. S tem izboljšuje tudi energetsko in snovno produktivnost ter zmanjšuje odvisnost od tujih trgov.
Za prehod v krožno gospodarstvo potrebuje Slovenija usklajen pristop, s katerim lahko poveže vse politike (izobraževalno, znanstveno, kmetijsko, industrijsko, podjetniško, fiskalno, javna naročila, trg dela itd.). Krožno gospodarstvo terja od vseh akterjev boljše ravnanje z viri, zato se bo najprej treba osredotočiti na preprečevanje nastajanja odpadkov že pri sami zasnovi proizvodov in proizvodnega procesa. Posebno pozornost moramo posvetiti preprečevanju nastajanja odpadkov v vseh sektorjih. S povečano predelavo in porabo lesa bo zagotovljena hramba ogljika v lesnih izdelkih ter s tem znižanje emisij in povečanje dodane vrednosti lesa. Z uporabo metodologije, ki jo je razvila EU z namenom sledenja vpliva porabe EU sredstev na okolje, bo omogočeno spremljanje ter ocenjevanje vpliva fiskalne politike na okolje in podnebje.
Dvojni prehod: krožno gospodarstvo nudi priložnost za pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda, saj znižuje negativen okoljski vpliv v dobaviteljski verigi, pri tem je ključna optimizacija z digitalizacijo in umetno inteligenco in uporaba digitalizacije pri uvajanju novih poslovnih modelov, ki podpirajo prehod v krožno gospodarstvo.
Zaposlitve in rast: naložbe, povezane s to komponento, bodo imele pozitiven učinek na rast zaposlenosti in bodo prispevale k rasti gospodarstva na lokalni in nacionalni ravni. Spremembe poslovnih modelov v trajnostne, krožne poslovne modele bodo prinesle vrsto trajnostnih storitev, modelov »izdelek kot storitev« in digitalnih rešitev, kar vpliva na boljšo kakovost življenja, ustvarja inovativna/zelena delovna mesta ter prispeva k nadgradnji znanja in spretnosti. Prav tako bo lahko vključenost ranljivih skupin v storitve v zvezi s ponovno uporabo izdelkov (npr. popravila, preoblikovanje itd.) večja, kar bo posledično lahko prispevalo k izboljšani socialni varnosti in povezanosti prebivalcev.
Družbena odpornost: naložbe v krožno gospodarstvo prispevajo k oblikovanju bolj odpornega in vključujočega podnebno nevtralnega modela gospodarstva za zaščito biotske raznovrstnosti in izboljšanje kakovosti življenja za vse. S krepitvijo samozadostnosti in lokalnih verig vrednosti se krepi tudi strateška avtonomija gospodarstva in družbe.
Prehod v krožno gospodarstvo prispeva k naslednjim pobudam EU:
- »Power up« – spodbujanje uporabe čistih tehnologij, pospeševanje razvoja obnovljivih virov ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla snovi, materialov, storitev in proizvodov.
- »Renovate« – prispevek na področju energetske in snovne učinkovitosti stavb.
- »Recharge and refuel« – prispevek na področju trajnostne mobilnosti.
- »Scale-up« – digitalizacija in masovni podatki pomembno prispevajo k omogočitvi krožnega gospodarstva.
- »Reskill and upskill« – prispevek k dvigu kompetenc in znanja na področju krožnega gospodarstva.
Koncept krožnosti lahko uveljavljamo na več načinov. V iskanju odgovora na to, kako spremeniti obstoječo ekonomsko paradigmo, rešitve vedno vrednotimo celostno – skozi optiko ekonomske, okoljske in družbene perspektive. V tem kontekstu se krepi potreba po novem načinu sodelovanja, vključevanja, raziskovanja, učenja in inoviranja.
Za nazornejšo predstavitev treh ključnih vidikov krožnega prehoda je bil razvit model »krožnega trikotnika«. Model vsebuje tri vidike, tri pomembna oglišča, ki v medsebojnem sodelovanju in prepletanju omogočajo sistemsko krožno tranzicijo. Vsako od oglišč ima jedrni del, ki je osrednji spodbujevalec sprememb.
Trikotnik zaokrožujejo:
- Krožno gospodarstvo (Circular Economy) – od linearnih do krožnih modelov poslovanja / gospodarske družbe
- Krožna sprememba (Circular Change) – celovitost politik za podporo prehoda / javni sektor
- Krožna kultura (Circular Culture) – premislek vrednot
Zaradi obvladljive velikosti Slovenije in policentričnosti sta tudi sodelovanje in povezovanje različnih deležnikov v okviru skupnosti pomembni razsežnosti. Hitro se lahko vzpostavijo projektni timi, uskladijo aktivnosti.
VIR: https://www.podjetniski-portal.si/programi/krepitev-inovacijskega-ekosistema
Največjo vlogo pri vpeljavi krožnega gospodarstva v Slovenijo ima SPIRIT Slovenija, ki s svojimi podpornimi programi, slovenskim podjetjem, regijam in lokalnim skupnostim ponuja podporo pri spoznavanju in uvedbi krožnega gospodarstva.
V okviru PODJETNIŠKEGA PORTALA tako ponujajo »Enotno točko za trajnostno in krožno transformacijo slovenskega gospodarstva«, ki je namenjena vsem zainteresiranim akterjem in deležnikom v Sloveniji.
Ključni programi podpore za slovenska podjetja, regije in lokalne skupnosti (2022-2026)
- »Krožno odkrivanje«– programske aktivnosti so namenjene vzpostavitvi strateških, trajnostnih in krožnih temeljev poslovanja zagonskih, mikro in malih podjetij.
- »Podpora krožnim inovacijam v MSP« – programske aktivnosti so namenjene strateški, trajnostni in krožni transformaciji malih in srednjih podjetij in vzpostavljanju krožnega gospodarstva v celotnem procesu kreiranja vrednosti produktov in storitev.
- »Krožne sinergije« – program bo namenjen krepitvi kapacitet regij in lokalnih skupnosti za transformativni trajnostni in krožni prehod. Podpora bo namenjena spodbujanju »disruptivnih inovacij« preko spodbujanja strateškega načrtovanja in priprave relevantnih celovitih projektov na regionalni ravni.
- Verige vrednosti za vse industrije V okviru programa se načrtuje vzpostavitev on line platforme za dobaviteljske verige in verige vrednosti, katere namen je diseminacija informacij, ki se bodo navezovale na inovativne rešitve in pristope, informacije glede snovnih tokov dobavnih verig in verig vrednosti, razvoj partnerstev za učinkovitejše tokove dobavnih verig itd. Platforma bo tako zajemala vhodni del – dobaviteljske tokove, razvojni in proizvodni del ter tok vrednostnih verig.
- Verige vrednosti za lesno predelovalno industrijo
- Verige vrednosti za proizvodnjo industrijo
VIR: Povzeto po SPIRIT Slovenija
Cilj aktivnosti je povezati prizadevanja in pobude, ki se v Sloveniji na področju prehoda v krožno gospodarstvo že izvajajo, in okrepiti kapacitete ter znanje na tem področju. Hkrati želijo v Slovenijo vpeljati nove inovativne pristope in rešitve, s katerimi bodo izzivi tega prehoda lažje spremenjeni v priložnosti in bodo vzpostavili uspešen razvojni model za Slovenijo.
Pri prehodu v krožno gospodarstvo gre za izrazito sistemski izziv. Zato je Slovenija že v letu 2018 pristopila k sodelovanju z Evropskim inštitutom za tehnologije (EIT, Climate KIC in EIT Raw Materials) in Skupnim raziskovalnim središčem EK (JRC) ter v partnerstvu oblikovala predlog Celovitega strateškega projekta prehoda Slovenije v krožno gospodarstvo (CSP KG), ki povezuje različna področja in z izvajanjem ukrepov prispeva k doseganju konkretnih rezultatov.
EIT Climate KIC je v evropskih državah prisoten preko nacionalnih HUB-ov, ki podpirajo izvajanje strategije Climate KIC na terenu, podpirajo izvajanje njegovih programov in vzpostavljajo partnerstva za preobrazbo v brezogljično družbo.
Z januarjem 2021 je koordinacijo slovenskega Huba prevzel eZavod, poleg njega pa so člani Huba še Kemijski inštitut, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije CO NOT in Center energetsko učinkovitih rešitev CER.
Vizija HUBa je postati živi laboratorij za aktivnosti preprečevanja in blaženja podnebnih sprememb z vključevanjem celotnega štiri-nivojskega partnerstva (javna uprava, podjetja, raziskovalci, prebivalci) v verigo vrednosti, ki se je sposobna soočati z največjimi izzivi s področja podnebnih sprememb.
Climate KIC je lahko partner za sistemsko inoviranje raznovrstnim organizacijam in sistemom. Nudijo podporo pri načrtovanju želenih sprememb na področjih:
- Mobilizacija skupnosti in vključevanje prebivalcev
- Problemska inovacijska partnerstva
- Razvoj portfeljev
- Razvoj in vodenje projektov
- Podpora zagonu in razvoju pobud
- Vodenje globokih strukturnih procesov preobrazbe sistemov
Drug pomemben član podpornega okolja za krožno gospodarstvo je Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo – SRIP – Krožno gospodarstvo.
SRIP – Krožno gospodarstvo je povezava slovenskega gospodarstva, izobraževalno-raziskovalnih in razvojnih institucij, nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih, v sodelovanju z državo, v nove verige vrednosti po načelih ekonomije zaključenih snovnih tokov.
SRIP-Krožno gospodarstvo je inovacijski grozd, ekosistem, sestavljen iz:
- a) šestih fokusnih področij, kot so Trajnostna energija, Biomasa in alternativne surovine, Sekundarne surovine, Funkcionalni materiali, Procesi in tehnologije ter Krožni poslovni modeli,
- b) horizontalne IKT mreže, ki deluje v okviru SRIP Pametna mesta in skupnosti.
Poslovni model vključuje skupni razvoj JRO in gospodarstva, članov SRIP, kakor tudi aktivnosti internacionalizacije, razvoja človeških virov ter skupne storitve, ki vključujejo vsebine podjetništva, prenosa znanja in tehnologij in okoljskih storitev.
Namen SRIP – Krožno gospodarstvo je trajnostno povečati učinkovitost in konkurenčnost domačega gospodarstva, kar vključuje razvoj in uporabo naprednih (predelovalnih/proizvodnih) tehnologij in optimalnih industrijskih procesov za proizvodnjo visokokvalitetnih produktov ob zniževanju porabe virov, predvsem neobnovljivega fosilnega izvora ter prehajanju na obnovljive energijske/surovinske vire in zmanjševanju neizkoriščenih odpadkov.
Sistematični razvoj področja za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti gospodarstva je odločilnega strateškega pomena za slovensko in evropsko prebojno industrijo pri povečanju deleža proizvodnje na globalnem konkurenčnem trgu.
Eden od akterjev podpornega okolja na področju Krožnega gospodarstva pa smo tudi mi v Pomurskem tehnološkem parku. V okviru več mednarodnih projektov, s številnimi aktivnostmi konkretno pomagamo podjetjem in drugim akterjem pri prehodu v Krožno gospodarstvo.
Takšen podporni projekt je tudi projekt GREENE 4.0, ki se izvaja v okviru programa Interreg Srednja Evropa.
GREENE 4.0 nagovarja nizko inovacijsko zmogljivost za spodbujanje razvoja pametne in zelene proizvodnje v 7 srednjeevropskih regijah. Cilj projekta je olajšati prehod iz industrije 2.0 v industrijo 4.0 z izkoriščanjem obstoječega znanja in dobrih praks.
Ključne komponente vključujejo:
- Razvoj modela sprejemanja uporabnikov za spodbujanje sprejemanja digitalnih tehnologij in zelenih poslovnih modelov v MSP za pametne tovarne in nove vrednostne verige.
- Integracija regionalne infrastrukture, kot so laboratoriji in testne zmogljivosti, za ustvarjanje transnacionalnih mest za digitalno preobrazbo za soustvarjanje in izdelavo prototipov.
- Ustvarjanje platforme PRO.net za čezmejne interakcije med start-upi, investitorji in proizvodnimi podjetji.
- Povezovanje velikih in malih proizvodnih podjetij z malimi in srednje velikimi podjetji ponudniki IT in zelenih tehnologij za razvoj novih modelov vrednostne verige.
Projekt vključuje različne ciljne skupine in zato je ena od prednosti te tudi vzpostavitev centra za učenje politik za podporo širjenja inovacijske platforme GREENE 4.0 v regijah, ki bo usklajen s politikami in strategijami EU.
Načrtovani rezultati projekta so razvite strategije razvoja z akcijskimi načrti, čezmejno sodelovanje pri razvoju orodij in testiranju modela sprejemanja uporabnikov (user acceptance model) in vzpostavitev vsaj ene nove pametne/zelene proizvodne verige vrednosti.
Vsa podjetja in ostali deležniki, ki bi vas sodelovanje na tem projektu zanimalo, ste lepo vabljeni, da nas kontaktirate.
VIRI:
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
Podjetniški portal – SPIRIT Slovenija
Program za okrevanje in odpornost SLO
6. december, 2023
Pripravil: Igor Börc, podjetniški mentor
Projekt »JR Podporno okolje 2023 – 2025«
SPOT Pomurje – partner Pomurski tehnološki park
Comments are closed.