fbpx

POVEZOVANJE PODJETIJ IN IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJ

 

POVEZOVANJE PODJETIJ IN IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJ

Sodelovanje gospodarstva in znanstveno-izobraževalnih institucij ter vlaganje v skupne projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij sta ključnega pomena za povišanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, dvig dodane vrednosti ter povišanje blaginje v celotni družbi. Tega se moramo zavedati tako v gospodarstvu, izobraževalni sferi, podpornem okolju kot tudi odločevalci na nivoju države.

Podjetja in z njimi različne strokovne javnosti, se zavedajo dejstva, da lahko preživijo in se razvijajo le, če so sposobna slediti svetovnemu razvoju. Razvoj in konkurenčnost ne temeljita le na nastajajočem znanju, temveč predvsem na sposobnostih podjetij, da znanje izkoristijo, uporabijo in ga čim bolje tržijo. Dobra podjetja, ki so se naučila sprejemati in uresničevati pomembne strateške odločitve, se tega zavedajo, zato so na nevarnosti in izzive, ki jih prinašajo hitre spremembe, pripravljena in temu ustrezno ravnajo. Za uspešno ravnanje so nepogrešljivi strokovno usposobljeni ljudje, ki lahko rešujejo probleme in dajejo odgovore pri raziskovalnih problemih v gospodarstvu in hkrati razumejo poslovne potrebe in ekonomske vidike posla, ki vodijo h povečanju konkurenčnih sposobnosti podjetij.

Slovenija na raziskovalnem področju potrebuje ljudi, ki hkrati razumejo zakonitosti raziskovalnega dela, pridobivanja novih tehnoloških ter razvojnih znanj in pogoje njihovega prenosa v gospodarsko prakso, s čimer zagotavljajo možnosti za ustvarjanje višje dodane vrednosti. Visoko kakovostni in mednarodno priznani rezultati znanstveno–raziskovalnega dela sami po sebi nimajo prave vrednosti, če jih v obliki novih procesov, proizvodov in storitev ne prenesemo na trg.

Analiza mladih in trga dela v Sloveniji (Zavod RS za zaposlovanje, marec 2022) kaže, da je brezposelnost mladih najbolj problematična v Vzhodni Sloveniji, zlasti izstopa pomurska regija, kjer mladi predstavljajo več kot četrtino brezposelnih. Tudi starostna sestava prebivalstva v Pomurju je najmanj ugodna, saj je delež mladih v strukturi prebivalstva najmanjši in stopnja delovne aktivnosti je med vsemi regijami najnižja (Statistični urad RS, 2020). Dinamika števila prebivalcev v Pomurju kaže da je leta 1990 v Pomurju živelo 131.272 oseb, medtem ko se številka vsako leto zmanjšuje (odhod mladih) in je bilo leta 2020 v Pomurju registriranih le še 114.396 prebivalcev, kar je 16.876 manj oz. 13% manj prebivalstva.

Mladi se po odhodu na Univerzo v Maribor ali v Ljubljano v glavnem ne vračajo nazaj v regijo, medtem ko mladi s poklicno izobrazbo iščejo priložnosti predvsem v sosednji Avstriji. Po drugi strani se je Pomursko gospodarstvo po zlomu največjih podjetij (Mura, Pomurka, Nafta, ipd.) zadnjih nekaj let precej uspešno gospodarsko prestrukturiralo. Z vzpostavitvijo novih podjetij je postal najmočnejši sektor predelava kovin (najbolj v povezavi z avtomobilsko industrijo) in predelava hrane, vse pomembnejšo vlogo pa igra tudi turistična dejavnost z zagonom novih zmogljivosti (turistične kmetije, termalni objekti, ipd.).

Regija je tako med vsemi v Sloveniji po ustvarjenem čistem poslovnem izidu leta 2021 bila druga najuspešnejša, medtem ko že nekaj let dosega najvišjo stopnjo rasti izvoza v SLO. Vse omenjeno kaže, da je z okrevanjem gospodarske situacije v Pomurju nastal tudi zaposlitveni potencial za mladi kader, katerega je potrebno z ustreznimi ukrepi pravočasno povezati z domačimi podjetji.

Ena od ključnih prednostnih nalog Strategije razvoja Slovenije, kot tudi Akta za mala podjetja, je omogočiti povečanje stopnje zaposlenosti, kakovostna delovna mesta in zmanjšanje negativnih strukturnih trendov. Največji izziv v vseh strategijah je spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in RR naložb v manj razvitih območjih, ki predstavljajo ozko grlo, saj se z vlaganjem v bolj razvitih območjih razlike med bolj in manj razvitimi regijami samo še povečujejo, kar vpliva še na večji beg možganov in večje socialno-ekonomske razlike med regijami. Aktivnosti so usmerjene k povečanju zaposlitvenih potencialov mladih v regiji, kjer je brezposelnost mladih v SLO največja.

Pomursko podporno okolje, za odpravo teh težav, ponuja aktivnosti, ki so osredotočene na krepitev zmogljivosti obstoječega podpornega okolja, povezovanje med izobraževalnimi institucijami in regionalnim gospodarstvom in poudarek na testiranju praktičnega dela mladih na področjih, ki jih podpira strategija pametne specializacije.

Aktivnosti so usklajene z naslednjimi razvojnimi strategijami in politikami:

  • Strategija razvoja Slovenije 2030 (Vlada RS, 2017) – Cilj: Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta;
  • Načrt za okrevanje in odpornost (Vlada RS, 2021) – Razvojno področje: Pametna, trajnostna in vključujoča rast; Prioriteta: Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov;
  • Javni razpis za zagotavljanje celovitih storitev za potencialne podjetnike in podjetja preko podpornih institucij za obdobje od 2023 do 2025 (MGTŠ in Javna agencija SPIRIT)
  • Regionalni razvojni program Pomurske regije za obdobje 2021 – 2027 – Prioriteta 1: pametna regija, ukrep 8.1.3 Mreža podpornega okolja z mentorsko podporo;
  • Slovenska industrijska strategija 2021 – 2030 (MGTŠ, 2020), Prioriteta: Pametni razvoj, Ukrep 5.4: Krepitev in razvoj novih kompetenc, prekvalifikacij, novih oblik dela.

Omenjene aktivnosti se ponujajo po celotni Sloveniji tudi v okviru mreže slovenskega Podpornega okolja, ki ga uspešno vodi, razvija in financira MGTŠ preko Javne agencije SPIRIT.

Ena od dobrih praks je tudi »Krepitev zmogljivosti obstoječega podpornega okolja, povezovanje med izobraževalnimi institucijami in regionalnim gospodarstvom« in poudarek na testiranju praktičnega dela mladih na terenu preko identificiranih strokovnih izzivov s strani podjetij.

Z izvedbo teh aktivnosti se podpira kakovost podpornih storitev, saj se v sklopu izobraževalnega kurikuluma vključenih izobraževalnih partnerjev izvaja praktično delo na realnih izzivih, ki se jih rešuje s pomočjo skupine mentorjev iz izobraževalnih institucij, podjetij in podpornega okolja.

V POMURSKEM TEHNOLOŠKEM PARKU navedene storitve in aktivnosti pilotno izvajamo še s pomočjo projekta TALENT LAB, ki ga sofinancira Norveški finančni mehanizem.

Naša ponudba obsega:

  • mentorsko shemo storitev za mlade

ki zagotavlja povečanje zaposlitvenih potencialov mladih v pomurski regiji s pomočjo regijske mentorske sheme za mlade, ki ponuja brezplačne storitve dvema ciljnima skupinama (1) mladim, ki so končali šolanje ter (2) mladim, ki so v fazi zaključevanja šolanja.

  • dvig kompetenc podpornega okolja

z vpeljavo skupnih digitalnih orodij za uporabnike sheme (skupna podatkovna baza), identifikacijo in prenosom dobrih praks s programi vzpodbujanja mladih ter širitvijo mreže mentorjev in svetovalcev podpornega okolja z multi-disciplinarnostjo kompetenc mentorjev.

  • Reševanje podjetniških izzivov in vključenost mladih v podjetniške projekte

V okviru programa podpore za mlade z vključitvijo v reševanje podjetniških izzivov. Na eni strani tako vzpodbujamo in pomagamo pri zagonu mladih podjetnikov ter na drugi strani omogočamo identifikacijo talentov v procesu šolanja in jih motiviramo, da ostanejo aktivni po šolanju v domači regiji.

 

 

 

 

 

Norveški finančni mehanizem

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi. Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku.

Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.

Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:

  • inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
  • socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
  • okolje, energija, podnebne spremembe in nizko-ogljično gospodarstvo;
  • kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
  • pravosodje in notranje zadeve.

VIRI:

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Finančna mehanizma v Republiki Sloveniji

Finančna mehanizma držav donatoric

 

Avtor: Igor Börc, podjetniški mentor

SPOT Pomurje (Pomurski tehnološki park)

________________________________________________________________________________________________________

Projekt »JR Podporno okolje 2023«

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija.

27. septembra, 2023 Nekategorizirano
Comments are closed.